Cerknica 1974/75 – 8. a razred
V šolskem letu 1974/75 še zadnjič slikan 8.a razred pred osnovno šolo v Cerknici. Z njimi sta slikana učitelj in razrednik Vinko Toni in ravnatelj Rado Hlebec. Letos so ti učenci praznovali petdesetletnico valete.
Dokumentarni film je bil posnet leta 2021 po pričevanju nekdanjega taboriščnika Antona Mestnika in po knjigi Marije Makarovič Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne.
Kraj: Babno Polje, Flossenbürg
Datum: 1943-1945, 2021 (film)
Avtorji: Marija Makarovič (avtorica knjige), Tina Černetič (produkcija in montaža filma), Jan Černetič (branje)
Zbirka: Marija Makarovič
Skenirano: —
Oblika: datoteka
V arhivih se najde marsikaj zanimivega, ki kamenček po kamenček odstira našo preteklost, ki jo nato stare slike predstavljajo javnosti. Logaško okrajno glavarstvo je decembra 1924 dobilo novega glavarja g. Cirila Poklukarja. Gotovo je bil lep običaj, da se je novi glavar obrnil na svoje župane in jim sporočil, da je prevzel vodenje glavarstva. Spodobilo pa se je, da so se odzvali tudi župani in mu zaželeli uspešno delo za blagor ljudstva in države. Tako je storil 12. grudna 1924 tudi rakovški župan Josip Steržaj (1888-1926).
1955 Podcerkev – Kako smo pomivale posodo
Ko iz ropotije potegneš in očistiš takole posodo, starejšo od sebe, je to kakor srečanje dveh znank, ki ju ločijo desetletja udarcev usode in bridkih izkušenj, povezujejo pa še vedno ostanki oblik in barv, predvsem pa skupni spomini. Ta skleda je bila ena prvih pridobitev nastajajočega gospodinjstva moje mame in je skozi desetletja odigrala veliko vlogo pri mesenju kruha in potic, pranju solate, kolinah in predvsem pomivanju posode.
Kadar me zaboli v križu, ko se sklanjam k pomivalnemu stroju, včasih zagodrnjam, da je bilo nemara lažje ženskam ob ognjišču, ker so tistih par loncev očistile udobno stoje. Če malo bolj pomislim, pa je bilo nekoliko drugače.
1879 Logatec – Železniška postaja
Železniška postaja Logatec iz leta 1879 s pogledom proti Ljubljani. Fotograf je stal na B strani postaje na gričku, kjer je danes elektronapajalna postaja. Ta fotografija naj bi bila prva, ki prikazuje Logatec z železniško postajo in skupaj še z dvema fotografijama tvori panoramo Logatca. Resnici na ljubo je v zelo slabem stanju, a se kljub temu da iz nje razbrati nekaj objektov: skrajno levo je čuvajniška uta, te so se nahajale na obeh koncih postaje. Na isti strani proge je premogovno skladišče, ki še vedno stoji. Za njim je še osrednje postajno poslopje. Na drugi strani tirov se stoji vodno poslopje za napajanje parnih lokomotiv.
1959 Begunje – V Kulturni dom
Slika učencev je nastala v Begunjah, novembra 1959. Učenci višjih razredov spremljajo prvošolčke na slovesnost sprejema v pionirsko organizacijo.
1936 Rakek – Carinarnica
Rakek, Glavni kolodvor. Poleg je stavba nekdanjega sodišča, skrajno desno pa prostori skladišča nekdanjega Trgovskega podjetja Škocjan. Po večletnih naporih kolektiva, v sodelovanju s Skupščino občine Cerknica, je podjetju leta 1967 uspelo zgraditi centralno skladišče in prostore za upravo podjetja na Rakeku (kasneje trgovina Tuš) z nadgraditvijo prostorov na sliki. Iz tega sklepam, da je slika nastala po tem letu. Tekst se pa definitivno nanaša na letnico v naslovu in na hišo med železniško postajo in prostori trgovskega podjetja. Tam je bila nekdaj carinarnica.
Rakek 1978/79 – 7. a razred
Rodil se je v Ljubljani leta 1915. Končal je ljubljansko učiteljišče. Zaradi svoje svobodomiselnosti dve leti in pol ni dobil službe. Vojno je dočakal v Kamniku. Povezal se je z OF in po nalogu pesnika Karla Destovnika – Kajuha v okviru ljubljanskih fotoateljejev organiziral petnajst sodelavcev, ki so skrivaj izdelovali kopije fotografij, ki so jih prinašali razvijat okupatorji. Dobil je službo pri fotografu Šmucu. Torej legalno in ilegalno delo hkrati. Vse pomembne stvari so delali v dvojnikih. Slikovno gradivo je nato Kajuh posredoval naprej. Na ta način se je ohranilo 14.000 fotografij okupatorjevih zločinov. Prav tako so že leta 1941 preslikali vse mogoče fašistične legitimacije in jih posredovali sinu Otona Zupančiča Marku Zupančiču.
1955 Jejpca – Poladinov ata Pr’ škuolǝ
Tukaj je Anton Martinčič, Poladinov ata kmalu po vojni, sredi petdesetih let mogoče, in to Pr’ škuolǝ, blizu Podcerkve, kot se je ohranilo v spominu potomcev … Prišel je zaradi polhov, kajti tukaj je teren kot nalašč zanje in predani polharji, kot je on, od nekdaj vedo zanj. Slika ni najboljša, tako da ne moremo razločno videti, kaj ata počne, ampak drža je že taka, kot da bi sede na kamnu ali štoru napenjal škrinco – in res, vnuk se spomni pripovedi, da je napenjal lisico, past stopalko. Avtor slike ni znan.
Stare slike 