1958 Fara – Spomin na prvo obhajilo
Po pouku so učenci prvega razreda obiskovali še verouk, ki je potekal v stari zakristiji ob farni cerkvi. Poučeval nas je farni župnik g. Makovec. Bil je strog možakar in nagajivim fantom, je kdaj pa kdaj zalučal velike ključe v glavo, če se niso pravočasno umirili.
1945-1969(?) Podcerkev – Bločenova mama
Slika izhaja iz zapuščine Franca Trudna iz Podcerkve, obraz na njej sem hitro prepoznala, a ime se je dolgo izmikalo. Končno mi je prišlo na misel, da bi bili to lahko Bločenova mama in Podcerkljani so to potrdili. Potem sem se spomnila vaških prizorov, kjer sem jo kot otrok videvala okoli hiše, na vasi, na poteh med njivami … Na tej fotografiji manjka značilno ozadje Trudnovih slik med leti 1945 do 1954, tako da je prav lahko nastala tudi pozneje. Bločenova mama, rojena okoli 1897, ki je umrla leta 1969, je tu fotografirana v avtomobilu in s črno ruto na glavi. Samo ugibamo lahko, v kakšnih okoliščinah je slika nastala.
1934 Rakek – Hedvika Urbar
Na vrtu za hišo, kjer so stanovali (današnja Postojnska cesta 8) in imeli pekarno so Hedvika Urbar in hčeri Silva na levi in Vika na desni. Fantička v ozadju nismo prepoznali. Pujs je lep in čist. Glede na to, da se pase in ni zaprt v svinjaku, se tudi lepo redi. Pomlad je ali jesen, listja ni. V zgornjem desnem kotu je videti del hiše, v kateri je bila nekdaj Ljubljanska banka. (Vir: Anton Arko)
1966 Lož – Počitniška praksa
V mojih cajtih smo na srednji šoli imeli še počitniško prakso. Praksa je bila obvezna in brez milosti, če je nisi opravil s pozitivno oceno, ali če te je ujel šolski inšpektor na delovnem mestu brez dnevnika. V takem primeru si bil obsojen na ponavljanje letnika, ne glede kakšen uspeh si imel v spričevalu. Edino opravičilo za izostanek ali ne opravljeno prakso je bilo od zdravnika, a tudi v takem primeru si bil dolžan prakso potem opraviti med šolskim letom v šolskih delavnicah.
Na ostanku slike so trije glasbeniki na Milanovem vrhu malo pred letom 1938, avtor slike ni znan. Zadnji desno je Milan Vesel, rojen leta 1922 na Milanovem Vrhu, star kakih šestnajst let in igra na berdo. Na sliki v prispevku 1932 Milanov Vrh – Prvi maj s tamburaši na popolnoma enak, če ne kar isti instrument, igra podoben mladenič – čisto mogoče je, da je Milanov starejši brat France …
Tamburaški ansambel so na Milanovem Vrhu imeli že leta 1916, o čemer pričata fotografija in zapis v knjigi Slavka Malnarja Povijest Čabarskog kraja. Lahko domnevamo, da so prebivalci Milanovega Vrha to zvrst glasbe gojili neprekinjeno vsa leta do propada naselja, močno razširjeno pa je bilo tamburaštvo tudi po vseh večjih krajih tam okoli – v Prezidu, Čabru, Trstju …
Možje na sliki so zelo lepo oblečeni – gotovo igrajo na praznični dan. Za godci se vidi lesena lopa s kupom lesnih odpadkov, še bolj nazaj pa je najbrž grmovje in gozd.
1960 Rudolfovo – Pridelovanje semen
Tole na sliki je prav gotovo lan in poprova meta. Meto smo takole sušili, ko je bila dobro suha, smo osmukali liste, zmencali (zdrobili) in presejali na cedilo in hranili do zime. Meta je bila glavna dišavnica za klobase krvavice, pa tudi h kakšni drugi hrani, kuhani s suhim sadjem, je dobro pristajala.
Nekoliko lanu so pridelali prav gotovo pri vsaki hiši, tudi, če ga niso več rabili za prejo. Ko je bil lan suh smo osmukali seme, zdrobili in dobro presejali. Tako laneno seme smo rabili za krave, kadar so se telile. Par dni pred porodom smo jim dali kuhano seme z vodo vred. Lahko pa smo ga rabili tudi kot čaj za boljšo prebavo.
Fotografija je nastala v oktobru 2014 v Šmarati.
Cerknica 1983/84 – 7. a razred
Šolsko leto 1983/84 in 7. a razred, slikan ob telovadnici Cerknica s svojo razredničarko Majo Milavec.
1900 Avstro-Ogrska – Franz Schuhmeier
Sliko Franza Schumeierja mi je podarila gospa Helena Lovrenčak. Bil je avstrijski socialdemokrat. Negovi nazori in zavzemanje za pravice delavcev pa ga vlečejo precej v levo.
V času dedkove odsotnosti je Francka iz otroka odrasla v lepo, postavno žensko. Gosti rjavi lasje, spleteni v debelo kito, ovito okoli glave, so kot okvir poudarjali njen lepi obraz. Nekaj posebnega so bile njene velike, zelene oči. V njih se je zrcalila hudomušnost. Kadar pa se je razjezila, so te lepe oči potemnele in takrat so se vsi umaknili na varno.
Dedek se je še dolgih osem let udinjal po mnogih krajih obljubljene dežele. Garal v rudnikih, gozdovih, celo v solinah, da je lahko redno pošiljal denar Franičinemu očetu, ki je z njim obnavljal staro hišo in kupoval zemljo, kadar je bila naprodaj. Rodil se je v revni družini s kopico otrok, ki so bili večkrat lačni kot siti. Ko je odrastel je imel samo dve možnosti. Postati hlapec pri velikih gruntarjih ali oditi v neznano in poiskati svoj košček sreče. Zagnan kot je bil, se je odločil za slednje. Ni bil lahkomiselnež, zato si je zadal cilj: Imeti svoj grunt, biti sam svoj gospodar! Vse mu je podredil, dolga leta garal in uspelo mu je.
1935- 38? Milanov Vrh – Obhajilo in birma
Obe današnji fotografiji izvirata z Milanovega Vrha, hranijo pa ju pri Veselovih v Pudobu, saj so na njih njihovi predniki in sorodniki, ki so živeli na Milanovem Vrhu.
Na prvi sliki neznanega avtorja je šest prvoobhajank. Obred je potekal najverjetneje v kapeli na Milanovem Vrhu in nekje v bližini je bila posneta tudi slika, medtem ko je za drugo, na kateri so birmanci, bolj verjetno, da je nastala v Prezidu, avtor pa je prav tako neznan.
Stare slike 