Čudovito lep starosvetni zimski prizor je ostal na fotografiji iz albuma dr. Viktorja Kraševca, ki je bila posneta 30. novembra 1931. Prizorišče je Milanov Vrh, avtor slike in zapisa pa po vsej verjetnosti tudi tokrat Mirko Klepac. Poleg značilne pol zidane in pol lesene goranske hiše pred smrekovim gozdom (se?) otroci “rodlajo”, kar je pisatelj Slavko Malnar pojasnil kot star izraz za sankanje in tu na klančku so si z njim naredili veliko veselja, tudi tako, da so pripregli več sank in se kot z vlakom z njimi spustili po strmini. Nihče od njih ni “digitalni avtist”, še sanja se jim ne o kakšnih ekranih, kdo ve, če so bili sploh že kdaj v kinu …
Stanovanjski del hiše je lesen, torej toplejši, upam, da so stene in okna dvojna, če ne, je v njej brez zakurjene velike peči vseeno lahko mraz. Gotovo pa so pri hiši skrbne ženske, ki jim je mar za lep in urejen dom – pod zgornjim oknom je pribita lična lesena polička, kjer v toplem letnem času mogoče cvete nagelj ali pelargonija …
1920 Benete – Ribežen za zelje
1947 Ljubljana – Bločani gradijo Litostroj
Hudourniki vojne vihre so se polegli. Stare, uhojene poti so bile zasute, nove so se urezovale na hitro, v živo in počez. Tako je prvi povojni čas opisal Janez Praprotnik, učitelj in nekaj časa ravnatelj OŠ v Novi vasi.
Tako je bilo tudi z zaukazano industrializacijo. V razrušeni državi so bile potrebe na vseh koncih in krajih. Možnosti so bile omejene, volja pa neizmerna. V Sloveniji je bila eden največjih simbolov novih časov gradnja tovarne Litostroj, ki se je pričela poleti 1946. Gradnjo tovarne je prevzelo novo ustanovljeno gradbeno podjetje Gradis, na gradbišču pa so delali tudi številni udarniki, dijaki in študentje, nemški vojni ujetniki, pa tudi zaporniki. Leta 1947 je tovarna pričela z delom in poimenovali so jo ” Titovi zavodi Litostroj “. Že z imenom so pokazali njen veliki zvezni pomen v industrializaciji države. Važno vlogo je pri tem imel partizanski poveljnik, politik Franc Leskovšek – Luka, ki je bil tako kot Tito po poklicu izučen kovinarski delavec, v času izgradnje Litostroja pa zvezni minister za težko industrijo in strojegradnjo. Tako je bil tesno povezan s Titom in z obnovo in izgradnjo slovenske industrije.
Rakek 1968/69 – 3. razred
Tokrat so se učenci 3. razreda slikali v svojem razredu. Ob strani stoji razredničarka Ivanka Križman.
Tako je bil videti Jože Berglez iz Starega trga leta 1953, ko se je strastno zapisal fotografiranju. Takrat je namreč kot član fotokrožka oziroma Fotokluba Stari trg (v okviru Ljudske tehnike?) osvojil potrebno znanje in ga pozneje tudi pomagal prenesti na druge. V prispevku Osebje Dijaškega doma ga najprej nismo prepoznali, pozneje pa je ena od bralk povedala, da je moški na sliki precej zanesljivo Jože Berglez, ki je bil skoraj gotovo tudi avtor tiste slike.
Folklorna skupina glasbene šole Rakek leta 1962 ob nastopu na krajevnem prazniku.
- Prva vrsta: Ivo Raljevič, Vinko Zalar, Franc Steržaj, Jože Udovič.
- Druga vrsta: Varja Hace, Meta Lukan, Metoda Urbas, Milena Ivančič.
1934 Velike Bloke – Petronova družina
Trilogijo Jerneja Anzelc- Petronovega iz Velikih Blok, ki smo ga najprej spoznali kot cesarskega vojaka na fronti v Galiciji, nato kot rudarja in delavca v daljnem Coloradu zaključujemo z družinsko sliko iz leta 1934 v domačem kraju. Pri katerem fotografu so se dali ovekovečiti na sliki, ni napisano. Najbrž je fotograf za popustitev napetosti ob slikanju povedal kakšno okroglo in pri hčerki Marici izvabil skrivnostni nasmešek v sicer strogem trenutku slikanja.











