1942 Logatec-Planina – Čuvajnice
Medpostajni odsek Logatec-Planina je dolg 7,5 km, ob njem pa je Južna železnica zgradila 11 čuvajnic. Karel Rustja je napisal zelo poučen prispevek o čuvajnicah. Tudi o čuvajnicah med Logatcem in Planino v času 2. svetovne vojne je bil napisan prispevek. Logatec (nem. Loitsch) je bil pomembna postaja že ob samem odprtju Južne železnice 1856. Planina pa je med prvimi dobila industrijski tir, ki je bil namenjen za nakladanje lesa iz okoliških gozdov, ki so bili večinoma v lasti plemiške družine Windischgraetz. Postaja na Planini je bila zgrajena v času 1. svetovne vojne za potrebe Soške fronte. Ukinjena je bila nekaj desetletij po koncu 2. svetovne vojne.
Cerknica 1980/81 – 8. a razred
V šolskem letu 1980/81 so se učenci 8.a razreda ob svoji razredničarki Marjani Širaj, še zadnjič slikali skupaj kot osnovnošolski razred.
1975 Topol pri Begunjah – Možakov ata
Slika je bila posneta sredi 70-tih v Topolu pred s kamnom zidano Mihovčkovo hišo. Na leseni klopi sedijo Romana Kranjec, Ivan Korenčan in Robert Margon.
Slika je ena tistih, ki pripoveduje zgodbo, ob kateri ti zastane dih. Po navadi ob gledanju starih slik spoznavamo, kako je bilo včasih lepo, sicer povsem drugače kot danes, a lepo. Pričujoča zgodba nam sporoča, da je bilo nekoč tudi veliko trpljenja. Dolgo sem oklevala, ali naj to zgodbo sploh zapišem. Naj nam bo v opomin in spodbudo, ko se sami srečujemo z različnimi težavami, iz katerih včasih ne vidimo izhoda.
1930 Dane – V gostinskem prostoru pri Jakopcovih
Jakopcovi v Danah so imeli vsaj med obema vojnama, najverjetneje pa že veliko prej, tudi gostilno. Po vojni jo je zaprl oče sedanjega gospodarja, ker ni prinašala nobenega dohodka več: ob desetih zjutraj se je pojavil kak možak in naročil dva deci, potem pa je to pil do desetih zvečer … Globoko v zemlji pa se je pri Kandaretovih, to je pri Jakopcovih, še ohranila vinska klet z legami za sode, v nekdanjem gostinskem prostoru z debelimi kamnitimi zidovi, kjer so shranjene zgovorne ostaline preteklih rodov, pa prelepo obdelan lesen strop z letnico 1831.
1946 Rakek – Uglovi s pod Kilovca (2)
Fotografija je nastala spomladi leta 1946. Datum je določen po nekaterih znanih podatkih. Na fotografiji ni več mame Marije (umrla 1945), je pa še Franc ml., ki je umrl januarja 1947.
1946 Velike Bloke – Žensko poljedelsko orodje
Letnico 1946 sem v naslovu izbral, ker sta se tega leta poročila moja starša Ivana-Mihova iz Topola in Lojze-Matevžev iz Velikih Blok. Vselila sta se v nedokončano hišo, ki jo je oče – krojač, še pred II. svetovno vojno kupil od gostilničarke iz Cerknice Katarine Arich. Ta je hišo v Velikih Blokah gradila v času gradnje bloških vojašnic, namenjena je bila za manjši gostinski lokal. Katarina je bila sudetska Nemka in je z navdušenjem pozdravila Hitlerjevo priključitev Sudetov nacističnemu Reichu v l. 1938. Hišo je nemudoma prodala in se preselila v predvideno novo cvetočo domovino. Kako se je končala njena zgodba, naš oče ni nikoli izvedel. Naša mama je ob poroki pripeljala s seboj doto – pohištvo za spalnico in kuhinjo ter svoje kmečko orodje: motiko, srp in pralco.
Dedek Mraz mi je prinesel knjigo z naslovom Postojnska jama in druge zanimivosti Krasa. Avtorja sta dr. Alfred Šerko, ml. in Ivan Michler. Knjigo je začel pisati dr. Šerko. Zaradi prezgodnje smrti je njegovo delo nadaljeval Ivan Michler. Na notranji strani zadnje platnice je žepek. V njem so zemljevidi Položaja vodotokov med Postojno-Planino-Cerknico, Postojnske jame, Križne jame, Slovenskega Krasa, Škocjanskih jam in Šematičen prerez ponikalnice Ljubljanice. Načrte je narisal kartograf Vilko Finžgar. Fotografije v knjigi so delo Franca Bara mlajšega. Izšla je leta 1952, izdalo jo je Turistično podjetje Kraške jame Slovenije v Postojni. Natisnjena je bila v slovenskem, srbohrvaškem, francoskem in angleškem jeziku.
1923 Rakek – Štelverk III na postaji
Cerknica 1972/73 – 1. a razred
Učenci 1.a razreda osnovne šole Cerknica, so se v šolskem letu 1972/73 slikali s svojo razredničarko Jolando Lah.
V albumu dr. Viktorja Kraševca se nahaja tudi ta fotografija njegovega starejšega brata Milana, ki je bil rojen leta 1925 v Slavoniji. Tam je tudi več posnetkov zbirajočih se ranjencev pred odhodom na letališče in med njimi Milan, obstaja pa tudi risba istega motiva, ki jo je, enako kot fotografije, ustvaril Božidar Jakac. “Partizanski invalid Milan Kraševec v Srednji vasi pri Črmošnjicah (foto Božidar Jakac)” pa stoji ob objavi te pretresljive slike v knjigi o njegovem očetu, ki jo je napisal Franci Strle.
Stare slike 