Skip to content

1958 Kožljek – družinsko

7. 02. 2010
tags:
by

Na Kožljek smo šli peš. Spomnim se, da je bilo vroče. Moja sestra je bila še premajhna, pa smo jo verjetno pustili pri sosedovih. Za otroke je bilo takšno srečanje pravi raj. Preganjali smo se z ostalimi otroci, plesali smo, na štantih pa so prodajali same dragocenosti: otroške ure, piščalke, ki so se odvile, ko si zapiskal…

S tega dne se še spomnim, da so Janeza popikale ose, da smo pili tačrno in tarumeno kokto, da so nam starši kupili vse, kar smo si zaželeli, da je bilo lepo.
__________________________________________________________________________

1. Malnska Ančka, Marija, Mihoučkova Dana
2. Ne počutim se ravno sproščeno. Bojani in Mojci je uspelo pokazati novo, papirnato uro, meni pa ne.
3. Najbrž je bila tudi glasba, z Danico sva zaplesala. Ostali na fotografiji so: Janez, Bojana in Mojca.

Film je iz Vinkotovega kufra in je označen z “Kožljek 2“.

Fotografije s filma sem objavil v naslednjih člankih:

  1. 1958 Kožljek – odkritje spomenika
  2. 1958 Kožljek – veselica
  3. 1958 Kožljek – družinsko
  4. 1958 Kožljek – poziranje
  5. 1958 Kožljek – domačini
  6. 1958 Kožljek – udeleženci
4 komentarji leave one →
  1. Iva permalink
    7. 02. 2010 19:30

    Jooooj, kok ste luškani!

  2. Ana permalink
    19. 02. 2010 20:19

    Katera zna zdaj še tako lepo noge skupaj tiščati na stran? Razen morda Manca Košir … 😉

  3. Ana permalink
    19. 02. 2010 20:21

    In … Miloš, vidim, da si se že takrat zavedal, da se za dobro fotografijo ne sme ust skupaj tiščat (četudi manjka kakšen zob) 🙂

  4. 19. 02. 2010 20:30

    Najbrž sem se grozno počutil, ko sta me tako začopatili, da sem še urico pozabil kazati. Pri plesu sem se očitno bolje počutil.

Dodajte komentar

%d