1958 Kožljek – družinsko
Na Kožljek smo šli peš. Spomnim se, da je bilo vroče. Moja sestra je bila še premajhna, pa smo jo verjetno pustili pri sosedovih. Za otroke je bilo takšno srečanje pravi raj. Preganjali smo se z ostalimi otroci, plesali smo, na štantih pa so prodajali same dragocenosti: otroške ure, piščalke, ki so se odvile, ko si zapiskal…
S tega dne se še spomnim, da so Janeza popikale ose, da smo pili tačrno in tarumeno kokto, da so nam starši kupili vse, kar smo si zaželeli, da je bilo lepo.
__________________________________________________________________________
- Dame
- Z Bojano in Mojco
- Danica in Miloš plešeta
1. Malnska Ančka, Marija, Mihoučkova Dana
2. Ne počutim se ravno sproščeno. Bojani in Mojci je uspelo pokazati novo, papirnato uro, meni pa ne.
3. Najbrž je bila tudi glasba, z Danico sva zaplesala. Ostali na fotografiji so: Janez, Bojana in Mojca.
Film je iz Vinkotovega kufra in je označen z “Kožljek 2“.
Fotografije s filma sem objavil v naslednjih člankih:
Jooooj, kok ste luškani!
Katera zna zdaj še tako lepo noge skupaj tiščati na stran? Razen morda Manca Košir … 😉
In … Miloš, vidim, da si se že takrat zavedal, da se za dobro fotografijo ne sme ust skupaj tiščat (četudi manjka kakšen zob) 🙂
Najbrž sem se grozno počutil, ko sta me tako začopatili, da sem še urico pozabil kazati. Pri plesu sem se očitno bolje počutil.