1930 Jezero – Dvojna razglednica
Vas Dol. Jezero
Cerkniško jezero
lacus lugeus – žalostno jezero
Dolenje jezero s cerkvijo sv. Petra je štelo 49 hiš in 264 prebivalcev.
Na vasi nismo uporabljali izrazov gospod in gospa. Poslali so me k Buclovi stari mami ali stricu, pa h Korošcovi teti, Pocinovi mami ali Blažičevemu atu. Z vsemi si sploh nismo bili v sorodu, a ko sedaj pomislim, so vsi dejansko odigrali vloge s katerimi smo jih naslavljali. Resda je imela glavno besedo pri vzgoji družina, a pravzaprav je cela vas ‘skrbela’ eden za drugega.
Zato so na tej sliki: mame in ati, sestre in bratje, stari očetje in stare mame, strici in tete, ujne in ujci, bratranci in sestrične…
________________________________________________________________
Pod varnim ključem, v atovem ameriškem kufru, ki ga je prinesel domov ob vrnitvi iz Amerike leta 1930, so se ohranili dragoceni hišni dokumenti in pisma njegove sestre Marjete, ki mu jih je pisala od doma. V njih med drugim piše;
Marjetina pisma:
03.01.1929. …Zimo smo imeli pred prazniki strašno hudo, pravijo da je še ni bilo take 30 let. Ravno danes so se spravili na led, pa ne vem kako bo šlo, ker ni za kola, ne za sani, posebno po naši poti. Ko bi blo lepši pot, bi šla midva tudi kaj zaslužit, tako pa ne vem če bo kaj….
12.03.1929 ..Kar od novega leta naprej smo imeli tako strašansko zimo kot smo včasih slišali od nje samo iz Sibirije. Malo je manjkalo da ni živina zmrznila in še mi navrh. Pa kaj ti bom o tem pisala saj vem da ste v časopisih čitali o vseh strašnih nesrečah ki jih je povzročila ta strašna zima….
…Umrla sta to zimo samo dva, rodilo se jih je pa enih deset, pri Casermanu celo dva kmalu….
…Gasilsko društvo je blo malo zaspalo odkar se je Urban oženil, zdaj se je pa spet začelo nekaj gibat. Na pustni torek so napravli eno predstavo v domu, za veliko noč bo pa spet ena kakor se sliši. Za brizgalno so tud nakaj ‘glihali’ ne vem če bo obstalo al ne, okrog 30 tisoč Din bo menda stala motorna….
________________________________________________________________
Prva levo Korošcova je obnovljena, nima več slamnate strehe in ima novo fasado.Tudi druga levo je obnovljena – Vardijanova. Ima novo okno in tudi tablico s hišno številko so odstranili.Desna stran; Brkinova hiša je dvignjena za eno nadstropje. Z obnovo so pričeli leta 1922, Mulcova je tudi obnovljena, pridobila je okna spodaj in tablo z napisom, po vsej verjetnosti ‘gostilna’…”Po vrhu Javornikov je potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, zato so bili finacarji, orožniki in žandarmi redni obskovalci na vasi. Ta, kot kaže je oblečen v ‘rajthoze’.
Poštar je prinesel pisma. |
|
Vodonos z Gorico v ozadju.Če ne vsaka, pa skoraj vsaka hiša je imela drevak, pri nekaterih celo dva, večjega in manjšega.Marjetae: 02.05.1927 ..”.Zdaj sva podrezala dve hoji, da bo za čoln, treba bo napravit novga, ker stari je šel v pokoj”…
Hoja – jelka, je bil edini primeren les za izdelavo drevaka. |
|
Družabno življenje se je vedno dogajalo na vodi.Čolni so bili težki in zato stabilni na vodi. | |
Zelo pomemben je kakršenkoli zapis na sliki ali razglednici, tukaj ga na žalost ni. |
Kraj: Dolenje jezero
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Boštjan Mulec
Skenirano: marec 2010
Oblika: razglednica
Vir: ustno izročilo, SA Cerknica , M. Kabaj – Cerkniško jezero in okolica, Marjetina pisma
Stran je dobila tudi urednico, odlično!
Ime Lacus lugeus je bilo razloženo že na več načinov. Ena od različic je Lažnjivo jezero (mogoče so nemško govoreči prestavili latinski lugeo-obžalovati v nemški luegen-lagati), najbolj izvirno razlago pa sem prebral v Kmečkih in rokodelskih novicah. Takole gre:
Rimljani so imenovali cerkniško jezero: Lacus l u g e u s , to je po naše “jezero pri Loži”. Dandanašnje ime Lož je od besede log. Rimljani ali pa še clo sami Slovenci so “o” spremenili v “u”, kakor se še zmirej pogosto godi; eni pravimo lepo, drugi pa lepu, sonce, sunce. Tako so nekdaj Slovenci Ložu rekli Log in Lug, Rimljani pa za njimi per eni meri ravno tako, in
od tod so dalje jezeru rekli Lacus lugeus. Dandanašnja beseda Lož je pa od Log kakor množ, množica od mnog.
Dobro si ti nabral te podatke. To mi ni bilo znano. Pa saj ti imaš od vseh nas največ podatkov na dosegu in v spominu.
Naprej odgovor Bojanu na prvi stavek. Hvala za komentar.
Še ena izmed ‘vlog’, s katerimi grem skozi življenje. Miltonu hvala za zaupanje.
Moji podatki bodo največkrat ljudski, preprosti, strokovnost prepuščam drugim.
Do vsega, kar vam imam povedati vam bom posredovala z otroško igrivostjo.
O imenih ‘lacus lugeus’ – žalostno jezero, lažnivo jezero
‘palus lugea’ – žalostno močvirje
luknjičasto jezero, pa malce kasneje.
Tudi meni je razlaga imena zelo izvirna. Kaj pa Laas?
Kabaj v svoji knjigi Cerkniško jezero in okolica, ki je bila izdana leta 1925 v Ljubljani piše o tem, da so rimljani imenovali jezero ” lacus lugeus” t. j. žalostno jezero, ali ”palus lugea” t.j. žalostno močvirje.
Za veliko večino virov o Cerkniškem jezeru je zaprosil tovariša g. Jožefa Žirovnika.
Jožef Žirovnik je že pred njim in sicer leta 1898 izdal knjigo Cerkniško jezero v kateri pa malo obširneje piše o tem.
Rimski zgodovinar Strabon imenuje jezero”lacus lugeus” ali ”lugea palus”. Rimljani so čez Javornike napravili veliko vojno cesto, ki je šla mimo starega rimskega mesta Terpo pri Ložu in od tam naprej proti Metulla zdajšnjim Metujam na Blokah. Piše ”Traiectus montis est a Tergesta, vico Carnico ad lacum lugeum”.
Pozneje so ga popisali pod imenom ”luknjičasto jezero” in je bilo uvrščeno med naravne redkosti dežele Kranjske.
Zakaj so mu dali tako ime?
Lažnivo zato, ker enkrat je bilo in se je vsa vojska odžejala, drugič pa ne.
Žalostno jezero. V vodi vedno vidimo zrcalno sliko. Če so bili poraženi ali ranjeni, se je v vodi odražal le žalosten obraz. Bilo je še kako žalostno.
Žalostno močvirje, tudi to ime bi lahko bilo. Če je kdo ostal v njem, tudi še danes je treba kašnega pametnega voznika s pomočjo traktorja vleči ven, je lahko bilo zelo žalostno
močvirje.