1930 Jezero – Drevak
Rešeto od Suhadolice – Skadulce proti vasi.
Voda je že precej nizka, samo še v Strženu jo je malo. Ribiči bodo z ulovom popestrili in izboljšali jedilnik.
Med drevjem je opaziti zvonik in posamezne skednje na južnem delu vasi Dolenje Jezero.
Manjši čoln drevak in ribič s sakom? Tak način lova je bil mogoč, kadar je bila voda le še v Strženu. Stržen je potok, ki se vije čez celo Cerkniško jezero.
Slivnica – Gradišče, pod prvim hribom Slivnice so dobro vidne ograde.
Nad cerkvenim ‘turnom’ zadaj za Slivnico je Špička.
Skadulca je bruhalnik pod Javorniki. V samo jamo se da iti poleti, kadar je jezero že dlje časa suho. Ne da se prav daleč, ker nas kmalu zaustavi voda. Tam v oddaljenosti je slišati kako teče voda… Dlje gredo lahko le jamarji potapljači.
Samo enkrat sem bila v jami. Opremljeni z baterijami smo se pod večer odpravili. Ata Skircov nas je peljal. ”Gremo pogledat, če je moj kovanec še na mestu”. Že pred veliko leti, ga je položil na eno izmed rež v jami, na majhno poličko. Seveda ga je našel. Položil ga je nazaj in kdovekdo ga bo našel.
____________________________________________________________
Lov s sakom. Levi možakar ima sak ali na polomljeno veslo privezano mrežo? Desni ima na sebi predpasnik ali vrečo za ribe. Da je čoln res majhen, lahko preimerjamo po razmerju med velikostjo ribičev in čolna.Sakarje in lov z mrežo opisuje tudi Valvazor v svoji Slavi….Vsi so pokrit s klobuki, pri dveh se za vratom sveti svetlo oblačilo.”Da ne boš komu povedala” je bila zapoved, ko sem to prepovedano reč – sak, odkrila zakopano tam gor nad svinjaki v slami.Tega sem se držala in se hkrati pripravljala na en del življenja, v tesni povezavi z družino, vasjo, jezerom. Raubšic. Če nisi bil vsaj malo raubšica, nisi bil pravi Jezerc. | |
Sak je ribičevo orodje, za lovljenje rib. Pletena mreža – vreča v obliki stožca je pritrjena na polokrogel lesen obroč, ki se podaljšuje na 2 do 3 metre dolgi palici, ki jo je držal ribič v rokah, tako kot ta na sliki.Pripomoček, ki se ga danes uporablja za lov na metulje, je pravzaprav pomanjšan sak.Ta ima na sebi ‘cajhaste’ hlače. Delovniške hlače so bile sešite iz takega materiala.Za ‘gmašn gvant’ je bil šešit iz ‘štofa’. ‘Angleški štof” je bil najbolj cenjen.”Ako je kdo plačal pred vojno 2 K, je smel en dan s sakom loviti ribe”. | |
V šoli je bil predmet lepopisje, ki se je sčasoma izgubil. Nič zato, smo vsaj na tem področju lahko še samosvoji. Pisec je imel lepo pisavo z desnim naklonom, poenostavljeno veliko začetnico in presledno pisavo. |
Kraj: Jezero
Datum: Prva polovica tridesetih let
Avtor: neznan
Zbirka: Aleksander Zgonc, Zbirka fotografij Tujsko – prometno društvo za Notranjsko
Skenirano: 8. 3. 2010
Oblika: povečava nalepljena na karton
Vir: ustno izročilo, Kabaj- Cerkniško jezero in okolica,
Dopolnjeno 3. 11. 2011
Fotografija je bila objavljena tudi v tedenski prilogi Slovenca: Ilustrirani Slovenec, 12.06.1932, letnik 8, številka 24, s komentarjem: ”Rešeto na Cerkniškem jezeru pred vsihom”
Dopolnjeno 24. 12. 2011
Fotografija je objavljena v knjigi: “Janez Kebe: Cerkniško jezero in ljudje ob njem, 2011” na strani 104. Zapisano je, da je bila objavljena tudi v ilustriranem slovencu 1928.
Po besedah gospoda Janeza Kebeta iz Loške doline, je slika že bila objavljena in sicer leta 1928 v Ilustriranem Slovencu.
Fotografija je bila objavljena tudi v tedenski prilogi Slovenca:
Ilustrirani Slovenec, Leto: 12.06.1932, letnik 8, številka 24
s komentarjem: ”Rešeto na Cerkniškem jezera pred vsihom”
Dopolnil sem podatke o sliki.