1936 Cerknica – Nabor (2)

V gostilni

Tauglich in škart – potrjen in nepotrjen

”Jaz sem taulih!”  zavpije Albin.

”Jaz tudi!”  mu pritrdi Tone.

”Ne vem če si?  Ti si škart!” mu vrne nazaj Albin.

”Kaj pa ti veš, jaz sem taulih, ti si škart”, vztraja Tone.

”Oba sta taulih in še jaz zraven! Vsi smo taulih! Ja, vsi smo taulih! Juhu, juhu, juhuhu!” med vriskanjem dokonča Janez.

Vse skupaj preglasi harmonika, vriski in pesem.

Tako nekako je izgledalo drobno zbadanje in pregovarjanje o tem kdo je potrjen in kdo ni.

Na okrašenem vozu  so za spremljavo pesmi imeli doma izdelana glasbila:  na leseno smetišnico so napeli laks. Tako je nastalo glasbilo. Potem so naredili še lok, tudi z napetim laksom. Potem so pa  c’gull’.  Z “rencami” so močno poudarili glasnost  in  še kakšen škaf ali čeber je bil primeren za držanje takta.  Skratka, vsem so morali zelo glasno sporočiti, da so potrjeni.

Neverjetno, kako zelo so okrašeni. Je bilo tisto leto tako malo fantov in so vsa dekleta dala njim šopke? Ali so bili tako priljubljeni pri dekletih? Ali je bila v vasi ena ali  več deklet, ki so to  znale in so kar tekmovale katera bo naredila in podarila več papirnatih šopkov? Razlog je drugje. Če ni bil potrjen prvič, je šel na nabor ponovno. Tako se je število šopkov seveda povečalo.

Najbrž so morali iz Dolenje vasi  do Cerknice peš, ker imajo tako zaprašene  čevlje.

Obleke imajo v primerjavi z  ‘Nabor  Dolenje Jezero 1920”,   veliko lepše.  Svetlejši klobuki in tudi hlače so lepše narejene.

Napis:  “Goste opozarjamo…”,  je najbrž visel v gostilni.

Sedijo na žeslih, tako smo rekli tem stolom, ki so imeli naslon.  Takšni so bili za v prostor, ki smo mu rekli hiša. Oni drugi,  brez naslona,  so bili štokrle in so imeli svoje mesto v kuhinji.

Sedijo: Klamer Albin r. 1916, kasneje šel v Ameriko, tam živel in umrl. Poleg sedi Petrovčič Janez – Uleč. Harmonikaš je nepoznan, največkrat so jih dobili s ”hribov”. Tam so bili najboljši godci.  S klobukom v roki je Baraga Viktor – Urbanov.  Fant, ki sedi poleg,  je nepoznan.

Zadaj: prvi nepoznan, drugi in tretji sta brata Tone in Edvard Obreza- Cibkova in četrti Švelc Franc – Švelcov. Vsi so iz Dolenje vasi.

Taulich – primeren, sposoben (za vojaško službo)

Škart – naborniki, ki pri naboru niso bili potrjeni

____________________________________________________________

Janez Petrovčič, Dolenja vas	Okrancljan je z mnogimi šopki. So bile to le  papirnate ali tudi sveže rožice? Še za današnji čas ima  zelo ‘šikano’ srajco.  Klobuk ga je stal 55 din, boljše blago za moško obleko 560,85 din, “delo od obleke” 130 din, gumbi in drugo 22 din, boks čevlji 330 din. In še za primerjavo:  dnevnica žanjici je bila 20 din,  delavcu dve in pol dnevnice 30 din.
Zadnja stran

Kraj: Cerknica
Datum: maj 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Breda Gornik
Skenirano: marec 2010
Oblika: fotografija

Vir: ustni, Ana Malnar – Dolenje Jezero, Antonija Švelc – Dolenja vas,  Slovar slovenskeaga knjižnega jezika, hišni arhiv

Prejšnji <-prispevek istega dogodka