1931 Cerknica – Kmetijsko gospodinjski tečaj (1)
Prispevek istega dogodka –>naslednji
Kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki ga je organizirala Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, je bila ena izmed možnih izobraževanj, ki je bila dostopna za dekleta v domačem kraju. Voditeljica tečaja je bila gospa Reniger Vilma. Trimesečni tečaj je potekal od 1. septembra do 30. novembra 1931. V tečaju so si dekleta pridobile ocene in znanje iz: vedenja, pridnosti, napredka v teoretičnem pouku in napredka v praktičnem pouku. Praktično delo je vsebovalo kuhanje in šivanje.
Nekaj smo jih prepoznali. V spodnji vrsti tretja z leve je Otoničar – Brešča iz Dolenje vasi.
Gospa Reniger je v drugi vrsti, četrta z leve. Tudi moški del je bil prav gotovo v vlogi učitelja, na desni je znani cerkniški zdravnik dr. Stanko Pušenjak, poleg sta Turšičevi Mima in Stana.
V tretji vrsti četrta z leve Frančiška Leskovec – Buclova, poleg nje Frančiška poročena Korošec – Mihlnova iz Cerknice. V zadnji vrsti, tretja z leve je Pepi – Jožefa Lovko poročena Vidrih iz Cerknice.
Notranjost Sokolskega doma je bila resnično lepa. Okraski so na stenah in pod balkonom, kjer v talerju visi luč. Breda je o tečaju in okraskih na stenah napisala takole:
Imela sem celo zapiske iz tega tečaja. Bili so od Stane. Ne vem, če jih imam se, bi morala pogledat v škatlo. V ozadju se vidijo stene, ki so bile popleskane s šablonami ali muštri, kot jih je imenoval oče in prav gotovo tudi njegov oče, ki je bil res mojster v malanju. Veliko teh muštrov je bilo se na podstrehi v Taboru. Sedaj čakajo pri Tinetu na prostor v muzeju. Če se spomiš, smo imeli doma tudi vse prostore, razen kuhinje pomalane s temi muštri. Vzorci so bili večbarvni in za vsako barvo je bila svoja šablona. Ko se je pobelila soba z osnovno barvo, se je potem delal vzorec. Ponavadi sva se z očetom menjavala: eden je držal šablono, ki je bila velika 50 x 60 cm, drugi pa je tamponiral. Bilo je treba zelo paziti, da se ni pacalo. To je bilo ponavadi počitnisko delo, če mi ni bilo treba sekati drv. Malanje z mustri je bilo lepo glede na to, da je bila podlaga zelo temne barve, barve, ki so se nanašale na to podlago pa so bile svetle, večkrat kombinirane z zlato.
O gospodinjskem tečajo samem ne vem veliko, vem pa, da je bila teta Stana zelo ponosna na svoje kuharske veščine, ki jih je s tečajem pridobila. Spomnim se, da je delala veliko jedi, posebno sladkih dobrot, ki jih sploh nisem poznala: kompot iz kutinih sadežev, biskvit s češnjami itd. Mislim, da je imela talent in veselje za kuharijo.
___________________________________________________________
Poraja se mi več vprašanj. Kje so kuhale in kje so si zapisovale v zvezke? Praktično delo kuhanja in šivanja so imele verjetno kje drugje. V Sokolski dom so prišle le na svečano podelitev ”izpričeval” in skupno slikanje? Oblečene so svečano, trenutku primerno. ___________________________________________________________
Kraj: Cerknica
Datum: od 01.09. do 30.11.1931
Avtor: neznan
Zbirka: fotografija – Breda Sikkens; spričevalo – Marija Lekovec
Skenirano: fotografija – 15. 5. 2010; spričevalo – 19.7.2010
Oblika: fotografija, dokument
Vir: ustno izročilo, domači arhiv, Breda Sikkens
Prispevek istega dogodka –>naslednji
V drugi vrsti tretja z leve (za gospodom) je bila prepoznana Sežonova Ivana.