Skip to content

1953 Cerknica – Traktor pred Bajčkom

1. 12. 2010
tags:

Najbrž so se nalašč pripeljali pred Bajčkovo hišo, da so se slikali. Takrat je cerkniški fotograf Jože Žnidaršič še stanoval v tem koncu Cerknice. In kakšna slika je nastala tega lepega jesenskega dne leta 1953! Veselje na zelenem Steyrju z registersko tablico Po 3.

Traktor brez kabine in brez varnostnega loka danes ne bi opravil tehničnega pregleda. Z naraščanjem prometa so zahteve po varnosti v cestnem prometu mnogo strožje kot leta 1953.

Glede varnosti v cestnem prometu se večkrat spomnim zime v začetku leta 1953, ko sva z očetom pripešačila iz Starega trga na Bloško Polico do gostilne na križišču. Pred gostilno je stal naložen kamion obrnjen proti Cerknici. Z očetom sva vprašala šoferja, če se lahko z njim peljva do Cerknice, pa je odgovoril: “Seveda lahko, samo da spijem še ta špricar”. Brez strahu se je nato vsedel za volan in vozil. Nekateri vozniki so se celo hvali, da če ga malo popijejo, bolje vozijo. Takrat še ni bilo alkotestov. Z razvojem prometa in zagotavljanjem varnosti v naglo rastočem številu avtomobilov je bilo potrebno mnogo naporov, da se je število žrtev na cestah zmanjšalo na današnji nivo, ki pa je še vedno previsok.

____________________________________________________________

Jože Mele – Primšar je vozil traktor s črno registersko tablico Po 3. Na sliki sta poleg Jožeta še Janko Vidrih-Cibov, ki stoji na traktorju levo od Jožeta in Janez Lovko-Urbanov, ki je slikan zadaj med njima. Vsi trije so Peščenkarji in tudi nekako istih let.  Vsi trije so bili dolgo časa kolegi, saj so vozili rešilne avtomobile, ali kot smo rekli — rešilce, v Zdravstvenem domu Cerknica. Jože je leta 1986 v Klinični center peljal z rešilcem tudi mene, ko sem bil poškodovan v prometni nesreči.
Desno ob traktorju, s cigareto v kotičku ust, je France Obreza-Šerif. Po vsej verjetnost sta otroka, ki ju ima v naročju Tomo in Metoda Žnidaršič. France Urbas – Levštek je Francetu Obrezi dal ime Šerif. Kot piše Tone Kebe v svoji knjigi Cerknica in njeni ljudje, je France Obreza končal oficirsko šolo in postal podporočnik. Vendar se je vrnil domov in ni opravljal oficirskega dela. Bil pa je zelo aktiven pri narodni obrambi in postal kapetan.Zravnan in postaven, vojaško vzgojen, toda mehkega srca, je bil brez uniforme nesrečen. Pa se je Levštek spomnil in ga imenoval Šerif. Tega imena se je sprva branil, nato pa navadil nanj. Ker sem ga nekoč med pogovorom vikal, mi je rekel: “Kar tikaj me, pa Šerif mi reci”!
Zadaj levo vidimo obronek Slivnice.Hišo, na sliki v sredini, ki je bila last Ane Šuster, so leta 2009 podrli in zgradili novo. Na desni je videti vogal Butkovičeve hiše. Levo čez cesto je skrito cerkniško župnišče.

Cestišče, ki je zdaj asfaltirano, je bilo takrat makadamsko.

Dragocen zapis na zadnji strani nam pove kdaj in kdo je na sliki.

Kraj: Cerknica
Datum: jesen 1953
Avtor: po vsej verjetnosti – Jože Žnidaršič
Zbirka: Janko Vidrih
Skenirano: 25. 9. 2010
Oblika: fotografija

Advertisements
9 komentarjev leave one →
  1. marijaleskoveckunstek permalink
    1. 12. 2010 08:33

    https://stareslike.wordpress.com/2010/11/15/1935-cerknica-otroci-pri-fotografu/

    Janezek je zrastel in postal Janez.

    Všeč mi je

  2. 1. 12. 2010 08:53

    Verjetno je malo cerkničanov, da jih eden od trojice reševalcev ni peljal z rešilcem. Mene je vsak od njih večkrat peljal.

    Se pa spomnim, da je bilo v Cerknici v začetku 60 let reševalno vozilo modre barve, kar je bilo
    že takrat nenavadno.

    Všeč mi je

  3. medra permalink
    1. 12. 2010 16:00

    Čeprav sami šoferji, ne verjamem, da so iz litra v kozarec točili vodo. Ni bilo obveznih lokov, ni bilo zakonov o omejevanju porabe ne vem, česa… Saj ni čudno, da so imeli vedno razlog za veselje. Ta plavi rešilec pa je bil spaček.

    Všeč mi je

  4. 1. 12. 2010 19:10

    Lahko, da je bil spaček ampak imeli so tudi zelo lepo modrega opla.

    Všeč mi je

  5. Breda permalink
    1. 12. 2010 21:39

    a niso imeli zabe?

    Všeč mi je

  6. medra permalink
    2. 12. 2010 00:28

    Tudi žabe.

    Všeč mi je

  7. bojans permalink
    3. 12. 2010 14:19

    na zelenem Steyrju

    Kako pa si vedel, da je bil zelen? Saj ne dvomim, ampak me zanima …

    Všeč mi je

  8. dusangogala permalink
    3. 12. 2010 14:33

    Ker se ga spomnim, tako kot danes. In eden kasnejših voznikov tega traktorja je rad zapel: “Sem fantič zelenega štajerja…”!

    Všeč mi je

  9. bojans permalink
    3. 12. 2010 14:40

    Heh, folk je imel včasih smisel za humor!

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: