1955 Cerknica – Igra Okence
Gledališki amaterizem je ena najbolj množičnih ustvarjalnosti ljubiteljske kulture in ima dolgo tradicijo. Prvi amaterski igralci, ki so igrali v slovenskem jeziku že daljnega leta 1657 so bili študentje jezuitskega kolegija v Ljubljani.
Po prvi svetovni vojni se je gledališki amaterizem naglo razvijal.
Za tedanje igralske skupine je značilna različnost v kulturnopolitični, ideološki in gledališkonazorski usmerjenosti.
Igralci so bili nadarjeni in vešči samouki, tudi mojstri.
Med svetovnima vojnama sta bili v Cerknici na tem področju dejavni sokolsko in orlovsko društvo. Amatersko igranje se je v Cerknici nadaljevalo še nekaj časa po drugi svetovni vojni.
____________________________________________________________
Kraj: Cerknica
Datum: 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Domen Trotovšek
Skenirano: 3. 11. 2010
Oblika: fotografija






Ko sem kot otrok poslušala pravljico o Sneguljčici, mi je pred oči prišla deklica s prav tako podobo, kot jo je imela gospa Frida.
Lasje črni kot ebenovina, kot svetleča jekleno črna barva krokarja,
koža na obrazu, belo bela kot Rimska cesta, njene ustnice so bile rdeče kot kri.
Všeč mi jeVšeč mi je
Gospa Bajc je bila Elda, “Frida” je bil le njen vzdevek, gledališko ime.
Všeč mi jeVšeč mi je
Izgleda, da je pri nas več ljudi, ki se jih je prijelo gledališko ime: Frida, Pika, …
Všeč mi jeVšeč mi je
Joj Bojan, kaj ne poves. Bila je soseda pa sem jo poznala samo kot Frido!
Všeč mi jeVšeč mi je
Če se prav spominjam, je imela tudi Marija svoj vzdevek, rekli so ji Miki.
Všeč mi jeVšeč mi je
Manj znano je, da sta v amaterskem gledališču nastopila tudi ena komentatorka in en sodelavec Starih slik. Igra se je imenovala “Ne laži”, vaje so bile enkrat v Bredini kuhinji, drugič na našem podstrešju. To lahko povem, ker tiste predstave ni nihče slikal, torej ne bo tema te strani.
Všeč mi jeVšeč mi je
v zadni vrsti z leve drugi ni lado ampak milan urbanc
Všeč mi jeVšeč mi je