1905 Na Cerkniškem jezeru – drevaki – razglednica
Dopolnjeno 11. 1. 2011____________________________________________
Danes sem ugotovil, da je bila razglednica objavljena tudi v knjigi “Slovenstvo na razglednicah”, Milan Škrabec, Modrijan 2009.
Razglednica iz knjige je več kot dvakrat daljša od naše, narejena pa je iz istega posnetka, plošče. Besedilo Milana Škrabca nam je razrešilo uganko, ki ji sami nismo mogli biti kos:
“V letih 1904-05 je divjala vojna med carsko Rusijo in Japonsko za prevlado na Daljnem vzhodu. Silovite pomorske in kopenske bitke so bile predvsem za pomembno pristanišče Port – Arthur (danes Lu-Shun). Srca Slovencev so bila na strani velikega ruskega brata, ki pa je bil v tej vojni poražen.
Na Cerkniškem jezeru so uprizorili pomorski spopad med Rusi in Japonci. Zastava na skrajno levem čolnu je ruska, več čolnov ima japonske zastave. “
Verjetno je fotografija nastala pred bitko pri Cušimi (po našem koledarju 27.-28. 5. 1905), največjo pomorsko bitko vseh časov, kjer pa je bila Rusija poražena. O njej je prispevek na slovenski Wikipediji. O bitki je bil posnet tudi film, ki si ga lahko ogledate na angleški Wikipediji, kjer je tudi več povezav na druge vire.
Tako imajo sedaj tudi makete dimnikov, ki so pritrjeni na drevake, svoj pomen. Razglednica iz knjige je bila poslana 11. 6. 1905. To je verjetno tudi leto, v katerem je posnetek nastal.
Bojan je priskrbel časopis iz tistih dni, ko so bila dva dni po bitki pri Cušimi poročila še zelo nasprotujoča. Podobna časopisna poročila so verjetno razvnemala domišljijo Jezercev, da so v Vodonosu pripravili pomorsko bitko.
Objavljeno 8. 4. 2010__________________________________________________
Na razglednici je nek praznični dogodek, ki ga je ustno izročilo pozabilo. Ni kar tako, da se zbere osem ali celo devet okrašenih drevakov. Dogodku je prisostvovala množica ljudi. Za dogodek so uredili pravo pristanišče.
____________________________________________________________
Osebe in drevaki so na razglednici prav drobceni. Stoječe osebe so velike le kakih 5 mm in tako podrobnosti niso razvidne. Razglednico sem povečal do skrajnih možnosti. Kvaliteta tiska žal ne omogoča večjih povečav. Leča fotoaparata je razlog, da je fotografija ostra le v sredini, proti robovom pa je fotografija nekoliko zamegljena.
Pozornost vzbudijo zastave. Dva drevaka sta opremljena z veliko belo zastavo. Pomislil bi da je jadro a je jambor predroben. Na vrhu vsakega od teh dveh jamborov vihra dodatna zastava. Na levem drevaku je slovenska (rdeče-modra-bela), na desnem pa neznana. Zanimiv je simbol, ki je jasno viden na desnem jadru. Nikjer še nisem videl takšnega, še najbolj je podoben znaku v makedonski zastavi. Zaradi tehnologije fotografije v tistem času, so rdeči predmeti na fotografiji črni.
V ozadju je Javornik. Na levi strani prepoznam Čelo. Težko določim, kje je fotografija nastala. Pod Javorniki je videti Klini vrh na levi in vrh Ušivo loko na desni. Če je to res, je najverjetneje, da se je množica zbrala v Vodonosu. To je za množično prireditev tudi najbolj primeren kraj, saj je najbližji Cerknici.
Na jamboru sta dve zastavi z nepoznanim znakom. Na drevak je pritrjen nenavaden valjasti pokončen predmet, mogoče naj bi predstavljal dimnik.
_____________________________________ |
|
Ni jasno, ali so na tem izrezu trije ali štirje drevaki.
V tem izrezu vidimo tudi ženske v do tal segajočih krilih in klobukih. Simbol na zastavi ji je neznan. Prav tako si ne znam razlagati funkcije visokega droga desno od zastave. _____________________________________ |
|
Proti robu postaja razglednica manj ostra. Vseeno lahko vidimo, da so ob vodi položili deske, da so lahko gospe in gospodje lahko prišli prav do vode. Tudi za varnost množice je bilo poskrbljeno – z ograjo.
Dama si je v sončni pripeki odprla dežnik, pravzaprav parazol. Prav zanima me, kakšen simbol je bil na belih ali svetlo plavih zastavah. _____________________________________ |
|
Levi drevak je najbolje viden. Tudi na tem je za jamborom valjast, pokončen predmet. So z imitacijo dimnika poskusili prikazati ladjo?
V sredini fotografije, od kjer je ta izrez, so osebe najbolj jasne. Vidim, da so ljudje praznično oblečeni, v belih srajcah, vsi moški pa s klobuki. Nekateri so suknjič odložili. Klobuki so iz polsti, le nekoliko bolj desno od tega izreza je nekaj slamnikov. V ozadju so naloženi hlodi, ki se mi zdijo nenavadno dolgi za današnje razmere. Je bilo tudi spravilo lesa drugačno. _____________________________________ |
|
Razglednica je še starega tipa. Hrbtna stran fotografije je namenjena samo naslovu. Besedilo je pošiljatelj napisal kar čez fotografijo, zato je predmet fotografije zasedal le manjši del razglednice. Oblikam i je služila za pomoč pri določanju starosti razglednice. Na žalost ta razglednica ni bila poslana, zato ni poštnega žiga iz katerega bi lahko datum določili bolj natančno.
Drevaki in ljudje na razglednici pokrivajo le spodnji rob, da je bilo dovolj prostora za sporočilo. Na razglednici ni oznake avtorja ali založnika. _____________________________________ |
Kraj: Vodonos
Datum: 1905 (dopolnjeno 11. 1. 2011) Približno 1900 (ocena na podlagi izgleda razglednice, oblačila, dežnik, slamniki…)
Avtor: neznan
Zbirka: Lado Urbanc
Skenirano: 20. 3. 2010
Oblika: razglednica
Kok smo b’l Jezerci ”zekej”.
Vodonos je prava lokacija.
Tudi 50 let nazaj se je še vse življenje veliko bolj dogajalo na vodi, ob vodi, pri vodi kot pa sedaj.
Hlodi so bili dolgi iz praktičnega razloga, les se je iz gozda spravljalo po vodi in bilo je bolje če je bilo manj kosov.
Če lahko povečaš levi del razglednice, da bi se videlo ali je že nasip ali ne, bi lahko iz tega sklepali.
Če ga še ni, je to pred letom 1900.
Na prvi pogled izgleda kot kakšna regata. Zastave ob ograji mogoče označujejo startne pozicije ?
Na razglednici piše s svinčnikom: Dal lago di Zirknitz – 11/6/05, torej imamo tudi datum!
Se mi zdi, da piše tudi: “Mangiando un’ amelette lunga mezzo metro, le non ho il coraggio di terminare”
“Sem jedel pol metra dolgo palačinko, pa nisem imel poguma, da bi jo pojedel do konca”. Graziano Cassab
Palude lugea bi bilo dobesedno “jezersko močvirje”. Mogoče to pomeni presihajoče jezero ?
V prispevek sem dodal članek “Rusko japonska vojska”, ki je v časopisu “Slovenski gospodar” izšel 1. 6. 1905.
Kakšne palačinke bi to bile? V večini hiš je takrat bilo še ognjišče. So jih spekli v krušni peči, amapak bilo je poletje.
Katera gostilna je pekla take palačinke, mi jim rečemo omlete.
Takrat so imeli na razpolago: omlet iz koruzne moke, špinačne in riževe, ter palačinke z mezgo.
Spravilo lesa
Težko so ga spravili v vodo, če je bilo posekano višje v Javorniku, saj ni bilo nobenih cest, le vlake in drče. Je pa izbran za tesanje ali za prodajo v luko(dogovorjena mera in dober les) ali pa za izdelavo (stranic) drevakov, kjer so bile najpogostejše dolžine 8-12m.