1955 Cerknica – Igra Okence
Gledališki amaterizem je ena najbolj množičnih ustvarjalnosti ljubiteljske kulture in ima dolgo tradicijo. Prvi amaterski igralci, ki so igrali v slovenskem jeziku že daljnega leta 1657 so bili študentje jezuitskega kolegija v Ljubljani.
Po prvi svetovni vojni se je gledališki amaterizem naglo razvijal.
Za tedanje igralske skupine je značilna različnost v kulturnopolitični, ideološki in gledališkonazorski usmerjenosti.
Igralci so bili nadarjeni in vešči samouki, tudi mojstri.
Med svetovnima vojnama sta bili v Cerknici na tem področju dejavni sokolsko in orlovsko društvo. Amatersko igranje se je v Cerknici nadaljevalo še nekaj časa po drugi svetovni vojni.
____________________________________________________________
 |
Cerkniški igralci so leta 1955 naštudirali in uprizorili igro Okence.
Od leve proti desni si sledijo: spodaj:
V sredini slike:
Zgoraj:
|
 |
Kot amaterska igralca sta nastopila tudi:
|
 |
Po drugi svetovni vojni je v Cerknici režiral v glavnem Jože Verbec.Bil je upravitelj v Osnovni šoli Cerknica. Aktivno se je vključil v povojno kulturno dogajanje v Cerknici.
Na sliki sta:
Prav tako sta za izvedbo iger na odru izdatno pomagala:
Igralce mi je pomagal prepoznati Stane Šajn, ki je tudi ssam igral v igri. |
 |
Kraj: Cerknica
Datum: 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Domen Trotovšek
Skenirano: 3. 11. 2010
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Ko sem kot otrok poslušala pravljico o Sneguljčici, mi je pred oči prišla deklica s prav tako podobo, kot jo je imela gospa Frida.
Lasje črni kot ebenovina, kot svetleča jekleno črna barva krokarja,
koža na obrazu, belo bela kot Rimska cesta, njene ustnice so bile rdeče kot kri.
Gospa Bajc je bila Elda, “Frida” je bil le njen vzdevek, gledališko ime.
Izgleda, da je pri nas več ljudi, ki se jih je prijelo gledališko ime: Frida, Pika, …
Joj Bojan, kaj ne poves. Bila je soseda pa sem jo poznala samo kot Frido!
Če se prav spominjam, je imela tudi Marija svoj vzdevek, rekli so ji Miki.
Manj znano je, da sta v amaterskem gledališču nastopila tudi ena komentatorka in en sodelavec Starih slik. Igra se je imenovala “Ne laži”, vaje so bile enkrat v Bredini kuhinji, drugič na našem podstrešju. To lahko povem, ker tiste predstave ni nihče slikal, torej ne bo tema te strani.
v zadni vrsti z leve drugi ni lado ampak milan urbanc