1936 Cerknica – V Žumrovi gostilni

Nekoč je bilo v Cerknici veliko gostiln, samo na Veliki gasi so bile tri. Največ pa se je popivalo med obema vojnama, ko je cvetoče furmanstvo in tihotapstvo omogočalo hiter in dober zaslužek. Vsepovsod, še zlasti ob nedeljah, je bilo polno gostov, ki so balinali, kegljali, kartali, igrali biljard, pili in nasploh utapljali vsakodnevne tegobe.

____________________________________________________________

Gostilna je bila osrednja informacijska točka, kjer so možje izvedeli, kje se kaj prodaja, kje kaj kupuje… Tudi če so se kdaj sporekli, jeza ni mogla trajati dolgo, kajti možakarji si iz življenjske nuje niso mogli privoščiti informacijskega mrka.

Žumrov hotel je imel posebej ugodno lego ob stičišču dveh najbolj prometnih cest, kjer so se stekale poti furmanov, kočij in ljudi, ki so hodili po opravkih. Hotel je bil nadvse imeniten.  Stene so bile opleskane v bogatih vzorcih. Lepe kelnarce pa so bile del hotelske strategije. Tja so zahajali ljudje vseh slojev in poklicev. Zgoraj so bila prenočišča. Boljša družba se je zbirala v salonu, v spodnjih prostorih pa so se družili preostali smrtniki. Tam so imele posamezne družbe svoje kotičke, imenovane “kapelice”. Tiste čase je bilo življenje zelo pestro in zanimivo, zato aktualnih tem za pogovor ni manjkalo. Kontrabantarji so izkazovali svojo denarno moč v veliki sobi, med stalnimi gosti pa velja omeniti večnega kritika nevšečne oblasti Rakucovega očeta, dobrega pivca sodnika Jerala in  lekarnarja  Carneluttja, ki je  običajno prav na hitro popil svoj brizganec in se nemudoma vrnil  v svojo apoteko čez cesto.… Tudi kadar možje niso bili prav pri denarju, je bila navada, da je šel gospodar zvečer v gostilno. Kaj so o moških zadevah menile naše babice, pa bi bilo lahko predmet širše polemike…

____________________________________________________________

furman = kdor vozi, prevaža s konjsko vprego

kelnarca = natakarica

nuja = sila, potreba

salon = lepše urejen prostor za sprejem gostov

smrtnik = umrljiv človek

kapelica = manjša krščanska bogoslužna stavba z oltarčkom

kontrabantar = tihotapec

apoteka = lekarna

brizganec = vino z mineralno vodo ali sodavico

sodavica = šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom

mrk = delna ali popolna prekinitev

	Od leve: France Lovko – Vrdjanček, Polde Kos – Farbarjev, natakarica Ančka z Rakeka in Franc Petrič – Mihevc iz Zelš. Skozi kuhinjsko lino gleda hotelir Ivan Žumer.
	Janez Iblančič – Kovšča, Jože Tavželj – Krstinček, Gregor Vidrih – Cibov oče, natakarica Lenčka in Jože Mele – Vrbči. Kadar si je Krstinček privoščil kakšno potegavščino na račun oblasti, so mu po potrebi alibi preskrbeli prijatelj Farbar,  pivski kolegi in celo strežno osebje, s hotelirjem Žumrom vred. Pa tudi Cibov oče je imel zagotovo veliko povedati o svojih dogodivščinah na brazilskih plantažah kave in v ameriških gozdovih.
	Tapetnik Josip Lenarčič, natakarica Meri in Jože Kebe – Štefetov.
	Ne vemo, ali je poduk omike in olike, izobešen nad omizjem, kaj zalegel. In kako to, da je vino v kozarcih bolj prozorno kot v litrih?

Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Janko Vidrih
Skenirano: 25. 9. 2010
Oblika: fotografija