1954 Cerknica – Pust

Na pustno sredo se je pustni pogrebni sprevod podal iz hiše žalosti   na kraj pogrebne svečanosti. Tu vidimo pogrebce, kako nesejo krsto dragega pokojnika mimo Pogačnikove hiše na placu proti središču kraja. Da pa jih žalost in kričavo razpoloženje ne bi prehitro minila,   niso ubirali najkrajših poti. Med potjo so se ustavili še v gostilni pri Zgoncu na placu,  pri Zabukovcu na Veliki gasi,  pred izvršitvijo kremiranja na mostu pa so običajno naredili še velik ovinek do gostilne na Peščenku.

Pravijo, da je bilo drugod pustovanje običajno povezano s prebujanjem narave, kmečkimi običaji in željami za dobro letino, na Notranjskem pa, da take tradicije ni bilo.  Ne bo držalo. Pust je bil od nekdaj priložnost za zadnjo sprostitev pred prebujenjem pomladi in pričetkom trdega kmečkega dela. Tudi želje po dobri letini so tesno povezane z običajem, saj se je Notranjcu šele po pustnem preporodu življenje zdelo spet perspektivnejše!

_________________________________________________________

Pravijo tudi, da so tod pustne šeme  nastopale brez izdelanih ceremonialov, čeprav  bi bilo smiselno prikazovati čas v domačem okolju. Po mojem prepričanju pa je oblika pustnih manifestacij še kako odraz aktualnih razmer, saj so ljudje  imeli poln kufer raznoraznih avtroogrskih ceremonialov vse od takrat, ko so še deca tlačili v uniforme in je  celo druženje med pripadniki različnih krojev veljalo za nezaželjeno.

Pa da bi se dalo mnogo povedati o furmanstvu, tihotapstvu…  Dajte no, mar naj bi  švercarji vsevprek razlagali svoje poklicne skrivnosti? No, tale teorija se spreobrnila, odkar se sosedska mafija v naši sončni deželici počuti tako udomačeno, da  je jela o svojih poslih kar javno razpravljati.

Sledijo očitki, da Notranjci  pustne prilike niso izkoristili za kritiko vselej praznih obljub aktualne politike. Tudi to ne drži. V pustnih združbah je mogoče nesporno prepoznati neodvisno opozicijo,  združeno v kritični misli napram  aktualnim razmeram; ki  po krivici  še ni bila deležna ustrezne akademske obravnave.

Kdo je že rekel, da je pravi Notranjec navzven trd in nedostopen, navznoter pa mehak?
Meni se torej zdi, da ob pustnem času Notranjec le na svojstven način pokaže svojo mehko nrav in so zanj pustni obredi takorekoč skupinska terapija. Sicer mu ne bi bilo za zdržat!

Mehkoba notranjske duše  se  kaže  v tem, da hrabrih dejanj skoraj ni bilo brez prave mere poguma in samozavesti, vzpodbujenih z močno tekočino, ki je hkrati varovala pred neprilikami  nadležnih vremenskih razmer. Še sreča, da so bile lokalne razmere s številnimi gostilnami temu precej naklonjene.

Notranjec je kot nežna duša imel često slabo vest, zato je skozi utečen obred dokazovanja grehov in obsodbe Pusta, ki je bila vselej smrtna, doživel notranji preporod. Nastradal je pa Pust, ki so ga sežgali in gorečega namočili v potoku. Pogrebne scene je Notranjec še zadnjič spremljal z nepotvorjeno žalostjo, preden se je ponovno do nadaljnjegapogreznil sam vase.

____________________________________________________________

	Na sliki je prepoznan samo “črno-bel” Franc Dragolič z Male gase, ki nosi zadnji desni konec truge. Maska morda pomeni »za pusta ves drugačen, kot noč in dan”. France je v istem površniku kot na sliki “1952 Pust v Žajfnci”,  zato je bil tudi tale pogreb najbrž istega leta.
	Ampak meni je, kot pristni Butalki, tako ali tako vse jasno, nejeverneži pa lahko poiščejo kakšno poklicano drugo mnenje.

Slovarček:

• poln kufer: dovolj
• deca: otroci
• švercarji: tihotapci
• je jel: je pričel
• pobrisal: ušel
• nastradal: bil deležen slabega
• pogreznil vase: zaprl sam vase
• truga: krsta

____________________________________________________________

Kraj: Cerknica
Datum: 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Srečo Dragolič
Skenirano: 29. 12. 2010
Oblika: fotografija