1961 Nova Štifta – Romanje Kozarcev (1)
To je najstarejša slika romanja kozarcev k Novi Štifti, ki mi jo je uspelo izbrskati.
Na to pot se odpravljamo vsako leto v avgustu že od leta 1855 dalje. Na sliki so kozarski romarji pred frančiškanskim samostanom tam okrog leta 1961.
Nova Štifta pri Ribnici je božja pot k Mariji Vnebovzeti in velja za eno najlepših cerkva na Slovenskem. Zaradi zanimive lege, dvignjena je na zadnji polici pobočja Travne gore, sredi gozdnatega zelenja, že od daleč pozdravlja obiskovalca z mogočno kupolo in visokim zvonikom. Prijazna baročna cerkev že 350 let zbira številne romarje, da se izročajo Mariji s pesmijo: O Marija pri Novi Štifti, jaz se tebi izročim…
Novo Štifto si za svojo štejemo tudi kozarci. Leta 1855 je za kolero v Kozariščah umrlo kar 16 vaščanov, zato so se naši predniki takrat zaobljubili, da bodo vsako leto poromali k Novi Štifti. Zaobljubo izpolnjujemo še danes tako, da se romanja udeleži vsako leto vsaj eden od hiše.
Dolgo vrsto let se je romalo peš. Starejši se še spomnijo, da so na pot krenili v soboto ob 11. uri izpred vaške cerkve. Za začetek so v domači cerkvi sv.Benedikta odmolili za srečno pot in krenili s križem na čelu. K Novi Štifti so prispeli okrog 5ih popoldne. Prespali so na seniku pred samostanom in na bližnjem kozolcu. V nedeljo pred praznikom Marijinega Vnebovzetja oz. velikega šmarna ob 9. uri je bila maša namenjena romarjem iz Kozarišč. Po maši in malici iz domače torbe je sledila še pot domov. Tudi romarji na sliki so prišli tja peš.
____________________________________________________________
____________________________________________________________
Viri:
- kozarci
- http://www.kam.si/romarske_cerkve/nova_stifta_pri_ribnici.html
- Janez Kebe: Loška dolina z Babnim Poljem II. del, str. 116,
Kraj: Nova Štifta, pred samostanom
Datum: avgust, predvidevamo leta 1961
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Žnidaršič, Stari trg
Skenirano: Janez Žnidaršič
Oblika: skenirana datoteka
____________________________________________________________
Dopolnjeno 9.10.2015
Prispevek je bil objavljen v v 4. številki revije Obrh, letnik 2011, na strani 33.
____________________________________________________________
Včeraj se je po dolgih 46 letih ponovno odšlo na romanje peš. In 50 let po nastanku te fotografije. Na pot se je odpravilo kar 97 romarjev in prav vsi so prispeli na cilj, tako najmlajši trije, ki so imeli samo 7 let, kot tudi najstarejša, ki ima za seboj že krepko čez 80 let. In zadovoljnih obrazov so pred cerkvijo pri Novi Štifti zagotavljali, da naslednje leto romanje zagotovo ponovijo.
Vsega, kar se dogaja je nemogoče povedadati z besedami, zato so slike lahko zgovorne.
Hvala vsem, ki spoštujejo in ohranjajo zaobljubo prednikov.
Tako je bilo včeraj
http://marijaleskoveckunstek.wordpress.com/2011/08/08/nova-stifta-in-kozarci-2011/
Med Marijino skupinsko fotografijo in objavljeno staro je preteklo 50 let. Na stari fotografiji je 50 oseb, to je skoraj 50 manj, kot bi jih bilo na Marijini, če bi vse pohodnike uspela zbrati za posnetek.
Obe sliki sta posneti pred samostanom.
Zadnja romarka ki stoji na desni je Ema Ožbolt in zadnje dekle ki čepi ravno tako na desni je njena hči Danica Ožbolt.
Bravo Anita. Je še kdo koga prepoznal, ki še ni zapisan?
Na drugem izrezu zadaj, desno stoji starejša ženica v ruti – poleg Eme Ožbolt.
Najverjetneje je to Lenčkova Franca iz Šmarate – Baraga Frančiška, ki se je pogosto udeleževala različnih romanj.
Na najbolj spodnji fotografiji poleg Ide Truden, kot 5 iz desne kleči Marija Sterle (Čenčarjeva), poročena Bartol.
Poleg Franca Mlakarja pa kleči brat Franc Sterle.
Marija hvala.
Počasi bomo, s skupnimi močmi, vse poimenovali. Kako lepo.
jaz pa mislim, da je ženska, ki stoji zadaj poleg stare ženske, ki je pokrita v ruto Jefkena Rezka, to je žena od Oščevega Franceta, ki je tudi na sliki., Poleg patra na desni strani mislim. da je Županova Tinvca, zraven Joškovega Stankota na desni pa je Lekčova Anica.
Žagarjeva tetka je Koderca Frančiška. Uletava Francka iz Kozarišč se je poročila na Vrh (od tam priimek Koderca), po smrti sestre Ivane Žagar se je vrnila v Kozarišče in je skrbela za njene štiri otroke (Majdo, Ivanko, Marto in Petra), zato so ji rekli Žagarjeva tetka.
Bo držalo. Hvala za dopolnitev.
Še nekaj oseb je dobilo imena ali pa popravke:
Prvi izrez:
* Čisto zadaj stojita dva moška. Oba sta iz Bloške police. Desni, v svetlejši obleki, je Lojze Mišič. S Kozarci je rad poromal, saj je imel v vsi svoje dekle, malo kasneje pa tudi ženo.
* Žibert Kranjc je pravilno Žilbert Kerenc. Tega smo že srečali v prispevku: 1951 Lož – Godba.
* Primož iz Loža je po domače Primožev – Ivan Zabukovec; to je tisti, ki Žilbertu pred seboj osle kaže.
Drugi izrez: za patrom desno je še en Primožev – Franc Zabukovec iz Loža.
Tudi oba Primoževa brata smo na naših straneh že srečali in sicer v prispevku:1959 LoŽ S koso na kolesu.
Pardon, komentar zapisala Janja .
Špoštovana gospa Janja,sem Franc Pianecki in moji predniki izvirajo Kozarišč zelo bi bil vesel,če imate kaj podatkov o tej družini.Hvala
Spoštovani,
več podatkov o družini Pianecki ( Albertovi) najdete v knjigi Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem II, str. 133, izdala založba Družina, Ljubljana 2002.
V Kozariščah je bil rojen pevec in soustanovitelj slovenske opere Janko Pianecki (1860 -1915). Mislim, da se je zadnja šivilja v gradu Snežnik tudi pisala Pianecki – mogoče bi več vedela oskrbnica gradu. Na pokopališču v Viševku je bil še nekaj let nazaj star grob s tem priimkom. Želim vam uspešno iskanje naprej! Milena Ožbolt.