1915 Podcerkev – V Ameriki v gozdu
Ne samo želja, ampak večkrat sila po boljšem zaslužku, je na delo v daljne dežele odpeljala tudi nemalo notranjskih kmetov, delavcev takrat še ni bilo. Najpogosteje so prigarane zaslužke dočakali v globokih gozdovih.
___________________________________________________________
Bilo je leta 1913. Takratne razmere so na delo čez lužo odpeljale tudi Jakoba Peruška–Bločanovega (r. 1882). Šel je služit denar, saj se je na domači kmetiji premalo pridelalo in prodalo in delal je, kot ga je izučila težka domača zemlja.
Tam daleč je spoznal še ne osemnajst letno cerkničanko Ivanko Šemič (r. 1894), ki je v barakarskem naselju sredi gozda skrbela za prehrano šestdesetih delavcev. Bila je iznajdljiva in marljiva, tako da so delavci vedno dobro jedli. Mesa jim ni nikoli primanjkovalo, saj je imela po celo četrt shranjeneno v hladnem potoku in predno je ura odbila peto zjutraj, so hlebci kruha že naponili barakarsko peč. Ob priložnostih je na mizo postavila pečeno šunko v testu, katere vonj je delavce kmalu privabil. Ob njej je pristavila še prazen peharček, kamor so za košček pečene dobrote padali kovanci. Šunka je nanesla več kot Jakobov zaslužek v gozdu, kot tudi žganje, ki ga je kljub takratni prepovedi alkohola skrivoma kuhala iz kupljenih sliv.
Šlo je za zaslužek petčlanske družine in domačije v Podcekvi, kamor so se po nekaj letih vrnili.
____________________________________________________________
 |
Henduk (kenduk) je pripomoček za lažje obračanje hlodov. Proti koncu ročaja ima nataknjen premični okel z navznoter zakrivljeno konico. |
 |
Vajeti drži Jakob Perušek. Na rampi so tla utrjena s prečno položenimi hlodi, saj so tako hlodi lažje drseli. |
 |
Jakob je sliko poslal domačim in na zadnji strani zapisal srečne pozdave iz Amerike. Če bo kontent, je sestri Franci obljubil nekaj denarja, da bo imela za cerengo. |
Slovarček:
- čez lužo: preko morja
- peharček: majhna pletena košarica
- na rampi: obcestni prostor, kamor se navleče les, da počaka na transport
- kontent: pripravljena
- cerenga: stroški poti
____________________________________________________________
Viri:
- Marija Perušek
Kraj: Nekje v ZDA
Datum: 1915
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Perušek
Skenirano: 20. 8. 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Ne vem če bi bil Jakob ”kontent – zadovoljent”, če bi besedo ”kontent” razložili le s pripravljen. V tem tekstu ima res tak pomen.
peharčeč ali cekarček
Tudi tako bi lahko poimenovali, saj imamo med pokrajinami različna poimenovanja za enako besedo.
Marija, pomagaj razširiti pomen besede “kontent”.
Da je toliko komentarjev na tvoj članek moraš biti kontent. To je to dober oobčutek po super napisanem prispevku.
Če bo ona zadovoljna – kontent, bi ji on prispeval malo za cerengo.
kontent izhaja iz italijanske besedo contento kar pomeni zadovolje.
kontent izhaja iz italijanske besedo contento kar pomeni zadovolje.
Leta 1897 je družba Babcock Lumber Company začela delovati na področju Ashtole in je za potrebe odpošiljanja lesa zgradila tudi 40 milj proge.Mesečne zmogljivosti predelave lesa so bile 5.000.000 feet.Družba je na raspolago imela še 300.000.000 feet stoječega lesa.Danes so ti gozdovi Gallitzen State Forest.Ob žagah je bilo tudi jezero.Zgončevi in Ziherletovi so imeli običaj na plačilni dan odpirati sodček piva.Tudi njihove žene so več služile s hrano kakor njihovi možje.Vrnili so se leta 1908.Verjamem da so tudi oni odšli na delo v te kraje.Leon Drame navaja”Za največjo populacijo,ki je odšla v ZDA,vemo podrobneje,da so se izseljenci največ zaposlovali v rudnikih premoga v Pensilvaniji in največ v Johnstownu” to pa no daleč od Arrowa,Ashtole in Hagera,
lp.Igor
Ročno orodje henduk je “ponarodel” tuji izraz, ki se je v Ameriki verjetno imenoval hand hook (ročna kljuka). Pri nas se imenuje ročna obračalka.
Zanimivo, morda so ob vrnitvi to ponarodelo besedo seboj res prinesli delavci.