Skip to content

1933 Rakek – Pogled z Medvedove peči

10. 04. 2014

Rakek_001Kramarič se je tokrat potrudil in si za prežo ni izbral Kilovca temveč neki drugi hrib – Medvedovo peč. Tako je zajel res skoraj cel Rakek in vidne so vse pomembne stavbe tistega časa. Lepo je vidna tudi pot, ki pelje v Rakov Škocjan. Sedaj se imenuje “Kunaverjeva”. Lepo jo je uredilo in jo tudi vzdržuje Turistično društvo Rakek.

Rakek_001-001Vagoni stojijo vse do Dovc. Vidi se, da je bil Rakek pred vojno notranjsko središče lesne industrije. Vagoni čakajo, da jih bodo naložili. Žagar je naložil tudi po dvajset vagonov lesa na dan. Ker so furmani prihajali z vseh strani, so bile kolone voz večkrat tako dolge, da so zadnji čakali tudi po dve ali tri ure, da so prišli na vrsto. Delavci na rakovški železniški postaji so imeli tudi svoje ramparsko društvo. Bilo jih je šestnajst, delali pa so po štirje skupaj. Nakladali so trame in žagance, hlodovine pa bolj malo.

Kako lepo, da je slikal Rakek enkrat tudi s te strani. Če ga ne bi, jaz (pa še kdo) ne bi nikoli vedela, da je bila sredi polja vrtača. Pa je ni več. Najbrž so jo zasuli kot toliko drugih: smeti, šara in zemlja čez.

Mlade lipe in še nekaj drugih detajlov so mi pomagali določiti približen nastanek fotografije.

Rakek_001-002Na desni je zvonik rakovške cerkve. Če zelo natančno pogledamo, vidimo, da je to še cerkev sv. Urha. Z zidavo nove so pričeli v letu 1934.

Sokolski dom je še ves lep in lepo ohranjen. Med vojno je inventar izginil neznano kam. Knjige so odpeljali Italijani. Prepričana sem, da jih niso brali. Po vojni je bil dom last Fizkulturne zveze Slovenije. Tam je bil kino od leta 1946 do 1965 in ponovno od 1968 do 1970, ko so gradili avtocesto. Kasneje se je dom vse manj uporabljalo. Po osamosvojitveni vojni ga je kupil zasebnik in ga predelal za potrebe avtomehanične delavnice in prodajalne avtomobilov. To pa najbrž vsi poznajo.

Rakek_001-003Pokopališče je še majhno in skoraj prazno. V spodnjem obzidju vidimo vojaško kapelico, ki so jo podrli leta 1942, ker je že razpadala. Naslednje leto so postavili križ. V zgornjem levem kotu pa se vidi toten kamro. Le te se spomnim še jaz. Podrli so jo nekaj let prej, preden so začeli zidati mrliško vežico na spodnjem delu pokopališča.

Glede na pogrebne navade tistega časa na vasi, mrliška vežica ni bila prav pogosto uporabljena. Teta mi je pravila, da je v njej ležal vojaški pilot, ki so ga razstrelili nad Rakekom med drugo svetovno vojno. Pa včasih kakšen brezdomec ali tak, ki je umrl na Rakeku in ni bil domačin. Spomnim se, da smo hodili mulci špegat skozi okno, kaj je notri. Ne vem, kaj smo pričakovali, da bomo videli. Imel pa je tam spravljeno svoje orodje grobar. Edini grobar, ki se ga spomnim, je bil Frenk. Bil je majhen možiček, zelo prijazen, dobrovoljen in zelo lepo je igral na orglice. Skušal je naučiti tudi mene, ampak očitno glasba in jaz nisva ravno na ti.

Za hišo, ki stoji v ospredju so govorili, da je bila zgrajena s kontrabantarskim denarjem. Če je res, vsa čast lastniku. Velikokrat je nesel glavo na prodaj, da je prislužil toliko denarja. Kontrabantali so skoraj vsi. Zgražajo pa se tisti, ki si niso upali.

Rakek_001-004Glej tam med drevjem hišo belo, točno pod čuvajnico. Naša je. Vidi se samo dimnik. Poleg je Poženelova, tam je bila nekoč gostilna.

Lepo se vidi trasa železniške proge. Sedaj je zaraščena z drevjem in grmovjem.

Nad mostom je Ševarjeva gostila. Za njo pa pelje pot na Rakovško gmajno. Tam, kjer je gozd, smo imeli tudi mi do nedavnega gozd. Zdaj je približno tako, kot na tej sliki – golo. Celotno področje je danes pozidano.

Vidimo tudi Lavričevo parno žago. Izdaja jo visok dimnik. Sredi njiv pa je mogočno Belletovo posestvo, kjer je bila opekarna, žaga in mlin. Ampak v času nastanka te slike nič več.

Slovarček:

  • toten kamra: mrliška vežica
  • kontrabant: tihotapstvo

Viri:

  • Gantar, I. Rakek. Ljubljana: Založba Mladika, 2005.

Kraj: Rakek
Datum: trideseta leta
Avtor: Vekoslav Kramarič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, zbirka Vekoslav Kramarič
Skenirano: neznano (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka

4 komentarji leave one →
  1. Anonimno permalink
    16. 04. 2014 13:14

    Še besedica ali dve o ledinskih imenih: Slikano ni iz Medvedve peči, ker je bila preko rapalske meje se pravi v Italiji. Mi pravimo tam za ta Tatijem pod Jelovco. Senožet prva je od Mitkota Birtovega iz Unca, druga je Videm se pravi cerkvena nadarbina. Njive ki ležijo v dinarski smeri so Rovnice -Ronce, Zahrastani devci. Nasprotni smeri so Dolgi platovi, pod pokopališčem Platiči nadalje Trepeti delci in Repasniki. Cesta kvaci Kunaverjeva pot je Ulca in Konc ulc, kjer je bila gmajna z imenom Mocila s tremi ogradami Ostale delno vidne njive so še Otave, Luže čez cesto Zelniki,Platiči in Grubence

  2. Ivanka Gantar permalink
    16. 04. 2014 13:36

    Morda res ni stal prav na vrhu Medvedove peči, ampak lokacijo je pa nekako treba določiti. Čeprav dvomim, da je bila Medvedova peč že na italijanski strani. Vsekakor bom preverila.

  3. Anonimno permalink
    12. 08. 2015 21:22

    italjanska meja je tam šla pod železnico kjer so še danes po gozdu mejni kamni torej je bila medvedova peč ki je nekakšna približno 15 metrov visoka pečina v italiji tam smo se mulci dostikrat zbirali in se šli za partizane

Trackbacks

  1. Rakek pokopališče – kapelica žrtvam 1. svetovne vojne | Obeležja

Dodajte komentar

%d bloggers like this: