1980 Cerknica — Pismonoše
Štirje pismonoše so se sončnega zimskega dne leta 1980 zadaj za novo pošto nasmejali, ko je neznani fotograf zaklical “tiček” in nastala je ta fotografija.
V Brestovem obzorniku št. 151 z dne 30. 4. 1980 je bila objavljena ta slika štirih pismonoš z naslednjim podnapisom:
“Z dvema kolesoma, enim mopedom in fičkom vsak dan razvozijo poštne pošiljke v enaintrideset osrednjih vasi in zaselkov, ki jih ima na svojem območju pošta našega malega mesta. To store štirje raznašalci, od katerih Lojze že nad petindvajset let vestno opravlja svoje zahtevno delo”.
Morda bi si kdo mislil, da z uvajanjem novih tehnologij stara pošta ne izgublja svojega pomena. Čeprav novodobna pošta neutrudno sledi tehnološkemu razvoju in uporabi računalnikov se obseg poštnih storitev močno zmanjšuje. Danes pošta uporablja telekomunikacijske naprave, satelite in vso sodobno tehnologijo, pa prav zaradi novih oblik, kot so elektronska pošta, internet in mobilna telefonija, ter morda še kaj, kar jaz še ne poznam, poštni promet močno pada.
Nekoč je bilo pa tako lepo, ko je pismonoša po dolgem času prinesel pismo, ki ga je nekdo težko pričakoval. In če pisma ni bilo, je bil kriv poštar.
Novi časi zahtevajo hitrejše prenašanje informacij. Ko se je je pred nekaj leti začela velika kriza, je bil marsikdo s katerim sem govoril prepričan, da bomo v dobi, ko v trenutku zvemo za novico iz najbolj oddaljenega kraja lahko krizo hitreje premagali in, da se ne bo ponovilo leto 1929. Pa vidimo, da ni tako.
 |
Ime pošta izhaja iz latinskih besed posita statio, kar pmeni postaja za menjavo konj. Pozneje pa je pošta pomenila razdaljo od ene take postaje do druge, kar je predstavljalo 14.976 m. Torej pošta ni nekaj novega. Začela se je z iznajdbo pisave, torej z rojstvom civilizacije, kar je nekako 6000 let pr. n. š.Velik premik v poštnem poslovanju je pomenila uvedba poštnih znamk, katerih idejni začetnik leta 1835 je bil Slovenec Lovrenc Košir (1804-1879), ki je bil tudi reorganizator avsrijske poštne službe v 40. letih 19. stoletja.
Od leve.
|
 |
Zdaj je pošta podjetje za posredovanje vesti in obvestil s pomočjo pisem, dopisnic, telefona, telefaksa. Sodobna pošta sledi splošnemu tehnološkemu razvoju z uporabo računalnikov in telekomunikacijskih satelitov. Uvedba novih tehnologij (internet, elektronska pošta, brezžična in mobilna telefonija) precej zmanjšuje obseg poštnih storitev.Vsaka pošta v Sloveniji ima od leta 1971 svojo poštno številko, kar pomeni, da je poštna številka značilna številka vpeljana zaradi sodobnejšega (strojnega) razdeljevanja in razpošiljanja pošiljk.Na sliki je Lojze Hren. |
 |
Fotografija je bila odtrgana iz albuma. |
____________________________________________________________
Viri:
- Leksikon Sova, CZ 2006,
- Brestov obzornik št. 151 z dne 30. 4. 1980 .
Kraj: Cerknica
Datum: 1980
Avtor: neznan
Zbirka: Arhiv Brestovega obzornika
Skenirano: 21. 7. 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
France Mahne še sedaj s kolesom vsak dan prevozi pot Grahovo – Cerknica v vsakem vremenu. Pa tudi kje drugje ga srečaš seveda vedno s kolesom.
Večkrat ga vidim tudi na motorčku. Bravo, prijatelj France.
Ko je bil zadnjič pri meni je res rekel da se dobro poznata.
Res je!
Dušan ali se spomniš kako je Hrenov Lojz zajahal kolo. Odgnal se je z desno nogo in potem z njo sel preko zica na drugo stran kolesa. To je bila njegova posebnost,
Tega se pa ne spomnim.
Anka,
Kaj je to kaj posebnega? Meni se zdi cisto normalno. Tudi jaz se tako spravim na (gorsko) kolo. Pri mestnem kolesu in v kikli pa gre desna noga pred zicom. Vcasih se zapletem s peto v podlago plasca. Vcasih pa se pri semaforju pozenem tako sunkovito, da izgubim cevelj, vcasih me sunki vetra pozenejo skoraj v kanal in moram skociti s kolesa…
Anka, kako se pa ti spravis na kolo?
Kar pravi Anka je res. Na sliki je Lojz z ženskim kolesom, drugače pa je imel, kolikor se jaz spomnim, moško kolo (s štango). Takrat so možakarji večinoma zajahali kolo tako kot opisuje Anka, ženske pa so večinoma vozile ženska kolesa, ki so jim omogočala bicikliranje v krilih. Krilo pa štanga, ne gre, oziroma težko. Kot vidimo se je tudi slog kolesarjenja v današnjih časih spremenil, moški ne zajahajo več kolesa tako kot so ga včasih.
jaz sem pa lojza vprašal, a je kaj za nas? danes ne, bo pa jutri
pa še eno imam,enkrat so lojzu zaklenili kolo(na tisto super ključavnico),pa vem kdo je bil,danes je že žal(legenda) pokojni,jaz sem bil pa zraven,kar solze mi grejo(tega je že več kot dvajset let)