Skip to content

1965 Trenta — S Primo čez Vršič

4. 08. 2012

Leon Razdrih je kupil skuter Pretis Prima-V, vendar izpita za vožnjo z motorjem še ni imel. Imel pa je fotoaparat. Izpit za vožnjo z motorjem je takrat imel Stane Šajn. In je Leon prijatelju Stanetu predlagal, da bi jo s Primo mahnila čez Vršič.

Stanetu, ki je družaben človek, ni bilo potrebno reči dvakrat. In sta se odpeljala. Na pot sta krenila neke poletne nedelje dopoldne okrog 9. ure. Vozila sta preko Nove Gorice, naprej po dolini Soče do Tolmina, Kobarida, Bovca in Vršiča na Gorenjsko.

Primo sta natankala že prej v Cerknici, saj je imel Leon doma shranjeno gorivo v kanti. Kot se na sliki vidi, sta bila oblečena kot bi šla peš na izlet. Nista imela opreme, kakršno imajo motoristi danes.

____________________________________________________________

Nova gorica

Pred Novo Gorico ju je ustavil prometni miličnik, ki je bil zelo prijazen potem, ko sta mu povedala, kam sta namenjena. Takrat je namreč mnogo ljudi ilegalno prekoračilo državno mejo in je bila zato miličniška kontrola ob meji poostrena.

V lepem vremenu sta vozila dalje. Med potjo najbrž nista bila lačna, ali sta kaj jedla, pa se Stane ne spomni več.

Trenta

V Trenti sta šla na pokopališče, kjer je bil grob lovca, kateremu je medved odtrgal spodnjo čeljust. O tej resnični zgodbi je Stane namreč bral v reviji “Naš lov”. Lovec je nesrečo preživel, ustrelil medveda in kasneje razkazoval njegovo krzno, da so mu ljudje dajali prispevke. To kožo je nato odkupil bogat Italijan in jo lovcu zelo dobro plačal, tako, da je lovec dobro živel.

Vršič

Do klanca proti Vršiču sta srečno vozila, sta pa malo nasedla s ščitnikom Prime v kolesnici na šoder na enem od makadamskih ovinkov nekje proti vrhu strmine. Kljub strmemu klancu se Prima  ni pregrevala. Pa tudi defekta ni bilo.

Kranj

In glej ga zlomka. Ko sta pripeljala na Jelenov klanec v Kranju, nista znala naprej, saj je bila prometna tabla pritrjena visoko na neki hiši in je nista opazila. Bila pa sta v Kranju prvič z gorenjska strani. Primo sta ustavila sredi križišča in spraševala, kje se gre proti Ljubljani. To je videl prometni miličnik in morala sta plačati kazen.

Domov sta se vrnila popolne ravno v času ko so ljudje hodili v kino okrog 16. ure.

Leon je tako slikal Staneta v Trenti, torej preden sta se povzpela na Vršič.

____________________________________________________________

NSU Pretis Prima-V je bil za obdobje 60. let zelo napreden motocikel.

NSU je Primo izdeloval od leta 1957 do leta 1964. Leta 1957 je tudi pošiljal dele za sestavo tega motocikla v Pretis v Vogoščo pri Sarajevu v nekdajnji Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada namreč ni dovolila uvoza sestavljenih motociklov. V Pretisu so tako sestavljali motocikle Max in skuterje Prima za Jugoslovansko tržišče.

Maxa so sprva sestavljali le za policijo in vojsko.

Leta 1961 so nato iz Nemčije Pretis preselili stroje in opremo za proizvodnjo Maxa in Prime. V letih 1962 in 1963 je NSU uvažal izdelane Maxe iz Jugoslavije nazaj v Nemčijo. Leta 1963 je NSU prenehal s proizvodnjo motornih koles in se je posvetil le še avtomobilom in mopedom. V Pretisu so s proizvodnjo prenehali leta 1967.

Enocilinderski skuter Pretis Prima-V je imel dvotaktni motor z zračnim hlajenjem. Premer cilindra je bil 62 mm, gib bata 57,6 mm in prostornina 174 cm3, kompresijsko razmerje 1: 6,35. Moč motorja je bila 9,3 kW pri 5100 vrt-1. Bilo je baterijsko zaganjanje, električna napeljava je bila 12 V. Skuter je uporabljal svečke Bosch 190 M11S in je imel 4 prestave. Dosegel je maksimalno hitrost 90 km/uro, vsebina rezervarja je bila 12 litrov 4% mešanice, poraba goriva pa 3 litre na 100 km pri hitrosti 50 km/uro. Skuter je bil dolg 1920 mm, širok 650 mm, višok 965 mm in težak 138 kg.

____________________________________________________________

Vira:

  • Stane Šajn,

Kraj: Trenta
Datum: 1965
Avtor: Leon Razdrih
Zbirka: Stane Šajn
Skenirano: 3. 7. 2012
Oblika: fotografija

6 komentarjev leave one →
  1. 5. 08. 2012 09:13

    To je pa morala biti dogodivščina in podvig. Še danes se tja težko in zato poredko odpravim.

  2. Anonimno permalink
    6. 08. 2012 22:36

    Še dandanes z vso moderno opremo pri avtu ali motorju moraš biti previden kaj šele takrat.
    Me prav zanima ali je bil na cesti asfalt ali makadam?

  3. dusangogala permalink
    7. 08. 2012 12:57

    Prav imaš anonimnež, v prometu moraš biti vedno previden.
    Cesta preko Vršiča je bila takrat še makadamska. Druge ceste po katerih sta se peljala pa so bile v glavnem že protiprašno asfaltirane.
    Vožnja s Primo preko Vršiča je povzročila utrujenost in bolečine, ki si jih čutil še nekaj dni, čeprav si bil napora vajen.

  4. Anonimno permalink
    8. 08. 2012 07:50

    Moj oče je imel Puch-a 175 ccm in je soseda peljal v Koper v tovarno Tomos kjer je kupil nov moped Colibri t 12 ali po domače “dvobrzinca”. To je bilo leta 1960 -63 ne vem točno ker tudi proti Kopru ni bilo še povsod prtiprašnega asfalta tako da se je motor čez Črni kal kar pregreval zato sta morala napravit kar nekaj postankov.Ker sosed ni imel izkušenj z mopedom sta šele proti Kozini ugotovila vzrok pregrevanja kajti od Kopra se je ves čas peljal v prvi prestavi,ker so mu tam naročili da ne sme od začetka voziti prehitro da se motor vteče (ulaufa).
    Že ta pot je bila prava dogodivščina kaj šele čez Vršič.

    • 8. 08. 2012 21:27

      To je pa morala biti vožna. V prvi brez tuljenja verjetno ni šo čez 20 km/h.

Trackbacks

  1. 1968 Soča – Izlet delavcev Jelke Begunje | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: