1899 Babno Polje – Dežela mraza in toplih ljudi

Babno Polje – Dežela mraza in toplih ljudi svojo vas opiše domačinka  Alenka Veber.  Bo kar držalo. Danes je Babno Polje znano malodane slehernemu Slovencu kot najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, z najnižjo uradno zmerjeno temperaturo -34,5 stopinj Celzija (feb.1956). Neuradno izmerjena temperatura pa sega v leto 1929, ko so izmerili -39,6 stopinj Celzija.  Tudi v teh dneh, ko se je živo srebro na termometru spustilo že krepko pod -20 stopinj Celzija, je v Babnem Polju pasje mraz,  tako, da kar škriplje pod zobmi.

Babnopolski mraz vam gotovo seže do kosti ali drugače povedano  pride vam do živega.  V teh dneh mraz lahko celo slišiš. Sliši se kako drevje poka, okrog hiš pa vse škriplje od mraza. Domačini so tega navajeni, prišlek pa kaj hitro postane ves trd od mraza.

Da so ljudje prijazni pa tudi drži kot pribito. Življenje v Babnem Polju ni lahko in nikoli ni bilo. To jim je izoblikovalo svojstven značaj: skromne, trmaste in prijazne ljudi.

Vas Babno Polje  leži 756 m nad morjem v jugozahodnem kotu istoimenske visoke planote. Naselje ima osojno lego na severnem pobočju Skalovca (1019 m), zaselka Bukovica in Hrib pa sta ob vznožju Vražjega vrtca (904 m) na sončni strani. Med Babnim Poljem in Prezidom (na hrvaški strani) je bil rimski zid. Ob cesti stoji od leta 1859 mejni kamen. Nemški napis na njem nam pove, da so tega leta zgradili novo cesto iz smeri  Podgora. O izvoru krajevnega imena je znanih kar nekaj legend. Najpogosteje  izvemo za tole razlago. Ime Babno Polje je spomin na babo – nosečo ženo, ki se je ob turškem napadu zakopala v gnoj in edina preživela turško morijo. Če poznamo zgodovino vasi kmalu ugotivmo, da ta razlaga imena ne drži, ker se kraj tako imenuje že leta 1402. A legenda je kljub tremu zanmiva in živa.

Babno Polje  je bilo naseljeno vsaj že ob koncu srednjega veka, če ne že prej. Takratno vasico z devetimi kmetijami je opustošila turška vojska leta 1528. Življenje  se je v vas vrnilo  šele v 18. stoletju. Vas se je  počasi razvijala kljub temu, da so prebivalstvo zdesetkale tako  nalezljive bolezni,  izseljevanje, kot  prva vojna.

Največja tragedija pa je vas doletela med drugo svetovno vojno. Takrat je v vasi živelo 500 ljudi, vojni davek pa je zahteval kar 90 človeških življenj, največ od italijanskega okupatorja. Požganih je bilo 60 hiš. Žrtve so bile po večini mlajši moški, kar je povzročilo  bistveno zmanjšanje prebivalstva. Leta 1991 so našteli le še 296 prebivalcev.

V vasi stoji od leta 1796 cerkev Sv. Nikolaja, okrog katere je pokopališče.

V Bukovici na Hribu (nad skupino hiš) med drevesi je napol skrita graščina Babno Polje, ki so jo l.1944  uničili Nemci.

Tretja hiša iz desne je stara šola, četrta župnišče (zgrajeno 1830). Babnopoljske otroke so najprej poučevali župnijski upravitelji. Šolo pa so Babnopoljci (današnja stoji nasproti župnišča) dobili, oziroma jo slovesno odprli 11. novembra 1888. Prvi redni babnopoljski učitelj je bil Teodor Schuller. Danes je zaradi premajhnega števila otrok žal zaprta.

Razglednica je objavljena:

• Dežela ob Cerkniškem jezeru, Milan Škrabec, Janez Šumrada, Marjan Slabe, SO Cerknica, 1990, na strani 99 (isti primerek razglednice): “Idealizirana podoba vasi, nad njo široki hrib Telebačnik (979)m. Spodaj sta upodobljena Bukovica in Hrib, zaselka vzdolž nekdanje deželne ceste tik pred kranjsko (zdaj slovensko) hrvaško mejo.”
• Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem, Lj. 1996 na strani 522 “Risana razglednica Babnega Polja iz leta 1899. Češkega slikarja je povabil trgovec in gostilničar Peter Troha, ki je kartico tudi založil…”