1940 Rakek – Prvo obhajilo

V “Domoljubu” je bilo 10. januarja tega leta zapisano:

“Rakek. Dne 2. marca 1939. je naša podružnica cerkniške župnija dobila stalnega duhovnika. Na novega leta dan pa smo dobili samostojno župnijo, ki šteje okoli 1300 ljudi. Tako se nam je dolgotrajna srčna želja izpolnila še prej, kakor smo mogli pričakovati. Veseli smo, da bomo vso božjo službo imeli v domači cerkvi. Za to dobroto smo hvaležni vsem, ki so nam k temu pomagali: v prvi vrsti prevzv. gospodu škofu dr. Gregoriju Rožmanu za njih naklonjenost, cerkniškemu g. župniku Ivanu Štrajharju za neutrudno delo pri novi cerkvi sv. Srca Jezusovega, dalje našim vrlim možem, ki se niso ustrašili nobenega truda za cerkev, pa tudi vsem domačim in tujim dobrotnikom, ki so za cerkev kaj darovali. Sveto Srce Jezusovo, patron naše nove župnije, naj vsem bogato poplača!”

12. marca 1940 pa je škof Rožman podpisal dekret prvemu župniku na Rakeku, Francu Novaku, ki so mu pripravili lep sprejem, kar je opisal tudi novinar “Domoljuba”:

“V nedeljo, 7. aprila, so imeli na Rakeku lep cerkven praznik. Knezoškof dr. Gregor Rozman je ustoličil za prvega župnika dosedanjega ekspozita g. Franca Novaka.

Že v soboto je bila vsa vas v prazničnem razpoloženju. Dekleta so ovenčala cerkev in župnišče, fantje so postavili mlaje, cerkveni pevci so pa novemu župniku priredili lepo podoknico. Na praznično nedeljsko jutro so se vsipale velike množice ljudstva skozi vas, ki je bila odeta z zastavami. Skozi gost špalir navdušene mladine je popeljal gospod škof mladega župnika do cerkve.

Tam ga je pozdravila z lepimi besedami učenka Ivanka Mekina in mu izročila prekrasen šopek rdečih nageljnov. Po končanem cerkvenem obredu in globokem ter jedernatem škofovem govoru je bila slovesna molitev ob asistenci župnikov sosednjih fara. Pri slovesni maši je domači pevski zbor lepo pel. Velika cerkev je bila nabito polna. Praznično razpoloženje in veselje je bilo tem večje, ker so se farani zavedali, da so pri tej slovesnosti sodelovali, bodisi gmotno bodisi z delom ali pa z dobro voljo.

Ta veliki, lepi in za Rakek pomenljivi dan bo ostal vsem v najlepšem spominu. Novemu g. župniku pa želimo mnogo sreče in božjega blagoslova pri trdem delu na Rakeku.”

Nekaj tega slavnostnega vzdušja je ostalo še za prvo obhajilo, ki je bilo le mesec dni po slovesnem sprejemu.

Tretji fant z leve v zadnji vrsti je Andrej Modic, peti pa Brane Korošec. Pod Andrejem je Janez Gregorič, zraven njega pa Ciril Vidrih.

Učiteljica je Josipina Milavec, ki je do leta 1936 učila na Uncu. Kodrolasec poleg prve deklice je Miro Stržaj, druga deklica je Ana Debevec, tretja pa Vida Wimer.

V prvi vrsti je prepoznana le Slavka Jesih, zadnja na desni.

Na župnikovi desni je Jože Ileršič, pred njim Vital Jerič, zraven pa Tone Šušteršič. Na sredini je v beli obleki Ljubo Pirc, desno od njega pa Janko Pirc.

Z dekleti ni bilo toliko sreče, ker je informator rekel, da ga takrat še niso zanimala. Skrajno desno je Iva Modic, levo od nje (ali na njeni desni) pa Pepca Laščanova, poročena Batistič.

V zadnji vrsti nič. Prvi z leve v drugi vrsti je Janez Mikuž, sledita Marjan Ӧlhofer in Janez Milavec, zadnji pa je Marjan Korenčič. Učiteljica je Matilda Herman.

Največje dekle, ki stoji, je Marija Fajdiga, poročena Stražišar in zadnji desno Volbenk Demšar.

Sedijo: Tončka Prudič, Lea Povšner, poročena Ravšelj, Marinka Vivoda in Breda Vivoda.

Ne, nič ne piše. Prodaja pa nekdo na spletu prav tako fotografijo in zadaj piše: “Prvi prvoobhajanci v župniji Rakek, 5. 5. 1940”. Sem bila zelo vesela, ko sem to odkrila, ker bi sicer o času nastanka le ugibala.