Štefan Bogovčič je v svoj objektiv ujel tudi ta prizor. Dogodilo se je leta 1971 v Ribiškem kotu, pri Pretržju na Cerkniškem jezeru.
Tokrat je na tem prijetnem mestu Ribiška družina Cerknica prodajala slastne pečene jezerske ribe. V tistem času so ribiči večkrat pripravili jezerske ribe, ki so jih prodajali ob nedeljah popoldne.
Da so ljudje prejeli zalogaj, je bilo treba kar nekaj časa stati v vrsti in čakati, saj je prišlo vedno mnogo ljudi – a se je splačalo. Škoda, da se ta ribiška navada ni ohranila.
Na lično zgrajenem lesenem paviljonu je znak Ribiške družine iz Cerknice.

Ta segment prikazuje znanega cerkniškega peka. To je
Tone Gorjup, ki je prevzel pekarno po svojem očetu, tudi peku.
Tone je ribo obral do kosti. Na dilci, ki jo drži na kolenih, je tudi kos kruha pokrit s papirnatim servetkom. Vendar se Tone kruha ni dotaknil, saj ga je imel doma dovolj. Vsaj v nedeljo je imel mir pred njim. Je pa ribo splaknil s pivom.
V Gorjupovi pekarni so pekli kruh tudi ljudem, ki so doma zamesili testo in ga nesli h Gorjupu, da ga je spekel. Tudi moja mama je večkrat zamesila testo. Preden sem testo v peharju nesel h Gorjupu, je na majhen papirček (največkrat na odtrgan rob časopisa) napisala naš priimek. Ta papirček je pek podložil pod testo v peči in ko je bil kruh pečen, se ga je papirček s priimkom držal, tako, da je Gorjupova Francka vedela, čigav je pečeni kruh.

Na tem segmentu pa sta gospa Ivanka Čuček in gospod Tomo Čuček iz Martinjaka, ki sta več let stregla gostom v Ribiškem kotu na Cerkniškem jezeru.
Kraj: Cerkniško jezero
Datum: 1971
Avtor: Štefan Bogovčič
Zbirka: Zlatko Bogovčič
Skenirano: 12. 11. 2913
Oblika: negativ 6×6
Like this:
Like Loading...
Related