1952 Cerknica – Zima
Fotografija je nastala leta 1952 na Mali gasi pred našo hišo, ki je imela številko 130. Šele nekaj let kasneje je Mala gasa dobila ime Gerbičeva ulica in naša hiša številko 28.
Po južni je mama toplo oblekla sestro in mene in odpravili smo se na sankanje. Ravno ko smo prišli na cesto, je po ulici prigazil cerkniški fotograf Jože Žnidaršič – Bajčkov Jože in nas fotografiral.
Na sliki se vidi, da Mala gasa ni bila splužena. Takrat skorajda ni bilo luksuz avtov, pa tudi tovornjakov je bilo zelo malo, zato pluženje ni bilo tako pomembno. Dovolj je bila ozka gaz.
V tistem času smo se sankali v Tavžljevi dolini. Tam so tudi smučali. Najboljši smučarji so se spuščali “s kota”, to je iz najvišje točke Tavžljeve doline, ki je v bližini Andrejcovega skednja. Sankalo in smučalo po strmini se je tudi od farovških štal proti Vidmu. Seveda pa tudi po vseh klancih v Cerknici, saj zaradi prometa ni bilo nevarnosti.

Jaz imam na glavi usnjeno kapo. To kapo mi je dala gospa Jelka Žumer, ker je bila premajhna njenemu sinu Janezu.

Takrat trgovine sank najbrž še niso prodajale. Vsaj jaz se ne spomnim. Kdo je naredil naše sanke, ne vem več. Tudi niso bile nekaj posebnega. Sanici sta bili v obliki črke U, tako, da je bila na spodnjem delu sanice pritrjena šina, to je ploščato jeklo, na zgornjem delu sanice pa je bila pritrjena deska, na kateri sta lahko sedela le dva sankača. Naše sanke niso dobro drsele. Morda zato, ker sta bili šini preozki.
Najboljše sanke je imel sosed Emil Lipovec – Tumcov Mile. Naredil mu jih je oče, ki je bil odličen mizar. Te sanke so imele širše šine. Kadar smo se sankali na Kostelinovem klancu, so šle Miletove sanke skoraj do Žajfence, naše pa so se ustavile takoj pod klancem, čeprav sem ničkolikokrat s kakšnim starim šmirglom, to je s smirkovim papirjem gladil šine, pa se ni poznalo, da bi kaj pomagalo. Tudi Negrotove sanke so bile boljše od naših.
Kraj: Cerknica
Datum: 1952
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Dušan Gogala
Skenirano: 10. 4. 2014
Oblika: fotografija
Moj pogled je pritegnila črtasta ruta , ker je videti spletena na roke in me spominja na čisto podobno, ki je tudi nastala v Cerknici okoli leta 1950. Naredila si jo je moja mama in jo imam še vedno.