Skip to content

1978 Stari trg – Proslava

27. 04. 2014

140130686Če povem po pravici, ne vem, kje je slika nastala. Podobno je rakovškemu kulturnemu domu. Lahko bi bil pa tudi cerkniški ali starotrški.

Praznovanje prvega maja sega daleč nazaj – v Indijo in Egipt, kjer so na ta dan praznovali praznik plodnosti. Rimljani so na ta dan slavili boginjo pomladi – Floro. Praznovanje je trajalo šest dni, in sicer od 28. aprila do 3. maja.

V srednjeveški Angliji je bila glavna značilnost prvomajskega praznovanja mlaj. Le-ta je bil okrašen z rožami in trakovi (kot je običaj pri nas), katerih proste konce so držale plesalke, ki so obkrožale mlaj. Med plesom so s trakovi valovale in jih prepletale. Tako so nastajali raznoliki vzorci. Take plesalke še vedno nastopajo v Angliji in Ameriki. Druga Socialistična Internacionala leta 1889 je prvi maj označila kot delavski praznik. Od takrat je bilo kar precej demonstracij, parad (najbolj znana je bila v Moskvi) in govorov, ki so jih imeli socialisti in komunisti.

Centralni komite KPS se je v celoti zavedal, da je za osvoboditev in združitev vseh Slovencev potrebno zbrati in združiti vse, “ki dobro v srcu mislijo” v enotno fronto. Tako so se oprli na že predvojno doseženo akcijsko enotnost z demokratičnim krilom Sokola in s krščanskimi socialisti in CK je dal pobudo za ustanovitev Protiimperialistične fronte slovenskega naroda, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto. Ustanovni sestanek je bil sklican 27. aprila 1941 v Vidmarjevi vili na Večni poti (kako simbolično!?!) v Ljubljani. Poudarili so, da so uspehi tuje demagogije le začasni in da je na vidiku množično gibanje za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, katerega nosilec bodo ljudske množice.

Je bilo fajn v socializmu, ko smo bili vsi zatirani. Po dnevu OF smo si vzeli še tri dni dopusta pa smo bili en teden ali pa še več doma. Prvi maj je bil včasih boljši praznik, ker je bil premakljiv. Tako kot pust. Če je padel na soboto ali pa nedeljo, se je prenesel na prvi delovni dan. Ja, pa na drugi tudi. Kot roki po Zakonu o upravnem postopku, ki se ga ni nihče držal. Se ga pa sedaj toliko bolj. Sploh ko je treba vročiti kakšno dohodnino ali pa kazen. Samo pri praznikih se ga pa ne več.

Ne, tudi maj ni več tisto, kar je bil. Včasih je bila prvomajska budnica in so nas ob sedmi uri zjutraj vrgli v luft s plehmuziko. Za tiste, ki so bili pa še od prejšnjega dne na kresovanju, je bil pa to znak, da bo treba iti počasi pa le domov. Saj se ve – pošteni ljudje hodijo pri dnevu domov. Za prvi maj je po navadi naš ata naredil budnico, ko je na njivo peljal krompir in je šel s traktorjem, ki ropota kot sto hudičev, skozi ves Rakek, čeprav pelje bližnjica tudi po njivah. Zakaj bi pa drugi spali, če moramo mi vstati. Ja, te podaljšane prvomajske praznike smo večinoma izrabili zato, da smo vsadili krompir. 27. aprila zagotovo, če pa takrat ne, je bil pa prvi maj zadnji čas.

Tudi mi smo si včasih zakurili kres. Sebastjan in njegov prijatelj sta imela v enem grmu sredi njiv vikend hišico in sta si pred njo naredila kres, ki je bil višji od hišice. Potem smo pa zvečer zakurili in je tako gorelo, da smo iz najbližje hiše v šprintu vodo nosili in gasili, da ni še vikend pogorel. Po tistem se je Sebastjan vpisal h gasilcem.

Na zadnjega aprila dan je moja prijateljica pripravila kresovanje. Smo bile same ženske in smo imele prav fajn babji žur. In kar je najbolje – imele smo kar tri kresove. Janja je zunaj zakurila ogenj in nalagala frišna drva, da se je fajn kadilo. Je rekla, da zaradi komarjev. Komarja nisem videla nobenega, so bili pa majski hrošči in en netopir. Nima veze s pirom.

Najprej smo imele lepo slovensko pojedino, ki je zajemala na odprtem ognju pečen krompir, za tem pa čevapčiče. Njamsi. Sledila je sladica, pa kava, pa mraz in smo se preselile v kuhinjo k toplemu šporgetu. Ko se je zabava razživela, je nekdo zvonil na vhodnih vratih. Tam pa že ne boš prišel not, je rekla Janja, ker so vrata pokvarjena in se ne dajo odpret. Je šla pa vseeno pogledat, kaj hoče. Je bil en sosed in povedal, da raufnk gori. Smo letele ven vse panične in klicale domačega gasilca, ki je dal navodila. Zalegla so in ogenj se je polegel. Smo ostale kar zunaj, nas ni več zeblo, s pogledom, uprtim v raufnk.

140130686-001Oder je primerno praznikoma okrašen. Titova slika in jugoslovanska zastava. Tedaj je bila čast igrati in sodelovati na prvomajski proslavi. Praviloma pa so podelili tudi priznanja zaslužnim funkcionarjem in delavcem.

1 Popravek 28. 4. 2014

Slovarček:

  • plehmuzika: godba na pihala
  • šporget: štedilnik
  • raufnk: dimnik

Kraj: Rakek?, Cerknica? Stari trg 1
Datum: 1978
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 30. 1. 2014
Oblika: fotografija




4 komentarji leave one →
  1. Anonimnež permalink
    27. 04. 2014 09:19

    to je starotrška kinodvorana

    Všeč mi je

    • Janja Kozarka permalink
      27. 04. 2014 13:29

      Bo držalo. Izgled dvorane je še danes isti. Tudi godbeniki so iz Loške doline.

      Všeč mi je

  2. Tadej permalink
    27. 04. 2014 15:20

    Ja, to je Pihalni orkester Kovinoplastika Lož, dirigent Miroslav Matič v kulturnem domu v Starem trgu.

    Všeč mi je

  3. bojans permalink
    28. 04. 2014 15:27

    Hvala za dopolnitev, popravljeno!

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: