1939 Zibovnik – Statve

Hišo v Zibovniku so Nemci leta 1943 ali 1944 požgali. Ker je bila hiša velbana, se strop ni zrušil, zgorelo je le podstrešje. Pohištvo in tudi statve so ostale nepoškodovane. Kar je ostalo, so potem še rešili. Kaj je bilo potem s statvami, ne vem. Za uporabo niso bile več, šlo je le za golo preživetje, ker je vojna še trajala.Stare mame se prav dobro spominjam nekako od leta 1940, ko sem bil star 5 let ali pa še od prej. Veliko sem bil pri njih in sem spal pri stari mami in strem očetu v “cimru”, spalnici, ki je bila nad “hišo”, kjer so bile statve, krušna peč in miza, kjer je vsa družina jedla. Vem, da je bila tu tudi ena postelja in avtomat za muziko. Ta avtomat se je navil in je potem vedno zaigral isto melodijo.Ko sem bil še kot predšolski otrok veliko pri njih, sem z veseljem sedel za statvami z svojo staro mamo in opazoval, kako je z nogami pritiskala na pedala in tako razmikala osnovo tkanja. Čolniček z votkom je metala iz enega konca na drugega, vmes pa različno razmikala osnovo.

Ura, ki je na steni, je še pri življenju, vendar je le še za okras in lep spomin, čeprav še deluje, kadar zaženem nihalo. Zadaj je napisana letnica 1809.

Za statvami na sliki je moja stara mama Marija Zalar, ki je menda samo ona znala s to »mašino« upravljati. Moja mama Manica je v svoji doti imela vse rjuhe stkane na teh statvah.