1918 Planina – Gartnerjeva hiša (4)

Na sliki so: triletni kratkohlačnik v poletni oblekci je moj oče Marjan Lavrenčič, njegova mati Gabrijela in verjetno njena sestra Mara, obe v lahkih poletnih oblekah, obuti v poletne čeveljce.

Na klopi sedita najbrž Marin mož Guido in sin Karl, oba zatopljena v branje. Le kaj zanimivega bereta? Kar precej sta napravljena za poletni čas.

Ob hiši raste košata lipa, po kateri je Marjanček zelo rad plezal, seveda kasneje, ko je še bolj zrasel. Danes lipe žal ni več. V ozadju čez cesto je videti bujno zelenje.

Nad vhodnimi vrati v hišo je hišna številka 106, nad trgovino nad nadstreškom pa tudi nekoliko drugačna tabla kot pred približno dvajsetimi leti. Napis na njej se začenja z ALOJZIJ. Klop pred trgovino ima litoželezno ogrodje, sedalo je iz treh desk in naslonjalo iz ene. Na vratih trgovine je viden del reklamnega napisa, ki daje slutiti, da gre za Schichtove izdelke (avstro-ogrski proizvajalec mila). Če dobro pogledamo, opazimo, da v primerjavi s fotografijo iz prispevka 1900 Planina – Gartnerjeva hiša (1) v prvem nadstropju tudi ni več polken na oknih. Spremembe so tudi na oknih v pritličju levo od vhoda v hišo.

Na tej sliki je rojstna hiša mojega očeta verjetno iz približno istega časa. Fotografija je nastala kvečjemu malo prej ali nekoliko kasneje kot prejšnja. Posneta je bila pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Na levi je vidno tudi gospodarsko poslopje in delno tudi vhod na dvorišče in vrt, zakriva ga drevo v ospredju. Izza hiše se vidi del zvonika. Gre za cerkev sv. Roka, ki ima danes nekoliko drugačen zvonik.

Nekdo gleda z okna v prvem nadstropju, nekdo pa stoji pred trgovino z dvignjeno roko v pozdrav. Kdo sta, lahko samo ugibamo. Nad trgovino je tabla z napisom ALOJZIJ GARTNER, kaj piše še spodaj, žal ni mogoče razbrati.

Kaj pa Gartnerjeve hčere? Vse so se poročile.

Gabrijela Gartner se je poročila z mojim dedom Ivanom Lavrenčičem iz postojnske trgovske družine, ki pa po prednikih izhaja iz Unca. Poročni obred je bil v župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini septembra leta 1913. Ohranjen je poročni list z dne 16. oktobra 1920, še na avstro-ogrskem obrazcu, vendar izdan po prvi svetovni vojni le slab mesec pred podpisom rapalske pogodbe, ki je razdelila slovensko prebivalstvo. Kolek za eno liro je italijanski, ker je bila tedaj Notranjska in tudi Planina pod italijansko zasedbo. Gre prav za zanimiv zgodovinski dokument. Skrbno so vpisani podatki o ženinu in nevesti. Bila sta moja stara starša, imela sta edinega sina Marjana, mojega očeta.

Albina je bila Gartnerjeva najstarejša hči. Bila je prav tista gospodična – gospica, kateri je njen stric Ferdinand Juvanec, v začetku 20. stoletja učitelj v Cerknici, poslal dopisnico iz Begunj, kar je bilo objavljeno v Starih slikah 03. 03. 2013 kot 1902 Begunje – Poet Ferdinand in 25. 06. 2013 kot 1902 Cerknica – Panorama (2), ko je Albini čestital gospod Rohrmann iz Cerknice. Na prvi dopisnici je viden tudi podpis priimka z začetnico J pod imenom Ferdinand. Zagotovo je sam napisal verze, saj ni bil samo šolnik, ampak tudi glasbenik in zborovodja. Na koncu je napisal „Bodi zvesta milemu slovenskemu narodu, Albina!“ Tega prav gotovo ni napisal brez razloga, bil je zaveden Slovenec. Albinina sestra Mara se je poročila z Avstrijcem dr. Guidom Bayerjem in s tem je bila tudi ob slovenstvo. Njun sin Karl je postal samo nemško govoreči Avstrijec. Kasneje se je poročil v Avstriji z Marijo, rojeno Jug, torej po poreklu slovenskih staršev, toda tudi ona ni znala več slovensko. Karla in Marijo sem osebno poznal. Nekoč je rekla (po nemško): „Moji starši so govorili slovensko.“ Sama se ni več imela za Slovenko. Prav na zvestobo slovenstvu je hotel Albino opozoriti stric Ferdo na svoji dopisnici iz Begunj. Albina je to upoštevala in se poročila s Slovencem, njen mož je postal Francelj Dekleva iz Slavine. Imela sta tri sinove.

Draga Gartner se je poročila z Rajkom Svetkom, imela sta tri sinove in eno hčer.