Skip to content

1958 Cerknica – Pred Prahovo hišo

11. 04. 2015

150204395 Svojo staro mamo Marijo Vičič, roj. Furlan sem oni dan spraševala, kako je bilo pasti krave. Opisala je s tako ganljivo nostalgijo, kako je imela rada kravce in kako so otroci pasli po Goricah, da mi bo do konca življenja žal, ker ne morem doživeti tega.

 Pa mi je ponovno, kot že vsaj dvajsetkrat prej, povedala naslednjo tragično zgodbo, povezano s prizoriščem na tej sliki:

Naša Slava in Potočnikova Ivana sta gnali past točno na tisti dan, ko je Cerknica gorela. Nedelja je bila. Potem se jima je pa čudno zdelo, kaj se tako kadi. Sta na hojo splezali in videli Cerknico v ognju. Tisti dan je imela naša krava telička doma. Zato je silila s paše domov in Slava ji ni mogla ubraniti. Ko je prišla od Potočnika, to je tista ulica, ki vodi od Prahove hiše navzgor, je na cesti ležal Enžlinov Jakob (Urbasov iz Dolenje vasi). Kar zrešetali so ga. Za njim tekel pa Rožentov z Male gase. Ko je videl, da je Jakob padel, je nazaj k nam pribežal. Mi smo v tisti gasi čepeli v zavetju (severna stran Sv Roka, leva stran slike).

Ko je krava zagledala ranjenca na cesti, je skočila čez precej visok plot pri Prahovi hiši in sama prišla domov v štalco.

Jakob je umiral in prosil vode. Justina Zgoncova mu jo je prinesla, čeprav so iz Rancerebri streljali tudi na njo. Takoj, ko je vodo popil, je umrl.

Kaj vse smo prestali, kaj vse doživeli!

Zvočni posnetek pripovedi Marije Vičič:

150204395-001

Leopold Furlan s kravami pred Prahovo hišo.

Na tem mestu, severno od Svetega Roka v Cerknici, kjer so pred 60 leti okoliški prebivalci napajali živino v koritu, je zdaj asfaltno križišče petih ulic in tudi Prahove hiše od okoli leta 2000 ni več.

150204395-002 Pred vrati domačije stoji Prahova Marija (Mima) in zvedavo opazuje fotografiranje.
150331768Ko so okoli leta 2000 Prahovo hišo podirali, mi ni dalo miru, da ne bi šla med ruševine poklonit se stoletnim zidovom in se spraševala o njihovi preteklosti. Na tleh, med ruševinami je ležala slika – portret Prahove Mime. Na okenskem okviru sredi zidovja pa je stal star večji frakelj, z že čisto nerazpoznavnimi suhimi zelišči. Žganje je že kdaj izhlapelo. Tako kot življenje v stari hiši. Oboje zdaj hranim doma, v spomin na sosedovo Prahovo hišo. Le še stoletna lipa, ki je novi lastniki niso podrli, priča o nekem drugem času naše soseske.

Slovarček:

  • zrešetati: prestreliti na več mestih

Viri:

  •  Marija Vičič

 

Prispevek je napisala: Helena Vičič.

Kraj: Cerknica
Datum: posnetek 2. 1. 1958; Prahova Mima – neznano
Avtor:neznan
Zbirka: Helena Vičič
Skenirano: 4. 2. 2015; Prahova Mima – 31.3. 2015
Oblika: 2 fotografiji

Zvočni posnetek:
govori: Marija Vičič, Cerknica, roj. 1929
posneto: 5. 3. 2015 – Helena Vičič

Advertisements
One Comment leave one →
  1. 11. 04. 2015 12:51

    Kako žalostna zgodba, žal le ena od mnogih.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: