Skip to content

1963 Rakek – Prostovoljni mus

21. 10. 2015

S TV naročnino je tako kot z Bogom – od vedno je in vedno bo. Na začetku je bila naročnina, potem so jo preimenovali v prispevek. Kot pa jaz razumem pomenoslovje se mi zdi, da je prispevek prostovoljna dajatev, RTV prispevek pa je prostovoljni mus. Da s prostovoljstvom ni bilo prav velikega uspeha je videti v tem, da so se, kdorkoli že, kar naenkrat spomnili, da moraš prispevati, če imaš v hiši ali stanovanju elektriko, ker od prostovoljstva ni bilo veliko dobička. To je približno tako, kot da bi bili vsi moški posiljevalci, ker imajo orodje vedno pri sebi. Zakaj ga je treba sploh plačevati, če je RTV državna televizija in se financira iz proračuna? Če jim denarja kljub temu zmanjka, pa naj se financira z reklamami. No, saj se, ampak še vedno zmanjka. Ker je RTV nacionalna televizija, ima tudi izobraževalno vzgojo, pa njeni novinarji še slovensko ne znajo vsi.

Leta 1969 smo kupili prvo televizijo (Prijava iz leta 1963 ni naša.). Iskat jo je šla mama, peljal jo je stric, ker je imel avto. Jasno je bilo, da jo bo treba prijaviti in da to pomeni plačevanje naročnine. Ata je rekel mami, naj gre na britof in tam prepiše eno ime in jim ga da. Pa ni šlo, ker so bili prodajalci tako natrenirani, da so zahtevali osebno izkaznico in tudi sami naredili prijavo na televizijsko hišo, da ne bi slučajno kdo pozabil. Če si imel dve televiziji, si plačal dve naročnini s tem, da si imel za drugo malo popusta. Kdo pa je v tistih časih imel dve televiziji! Kasneje so to malo spremenili in si plačal samo za eno, če si jih imel več, prijaviti si pa moral vse. So najbrž dojeli, da dveh ne moreš gledati hkrati.Dejstvo je, da ko nam je malo zrasel standard in smo začeli televizije kupovati v tujini, le-teh nismo prijavljali. So pa takrat hodili pobirat naročnino inkasanti, ki so bili tudi špiclji in so kontrolirali, če imamo res samo to in toliko, za kar plačujemo. Prispevek je bil namreč tudi za radio in avtoradio. Tako je nekega dne pri moji sodelavki pozvonil inkasant. Revež se je pomatral prav v šesto nadstropje v bloku brez dvigala, in ko je pozvonil, je bilo slišati približno tako, kot bi šla mimo parna lokomotiva. Je namreč zvonilo in v pljučih mu je piskalo, ker je tudi malo kadil. Sodelavka je odprla, povedal je, kdo je in kaj bi rad, ona pa mu je gladko odvrnila, da nimajo televizije.

– Kako nimate televizije?
– Nimamo, ne gledamo, ker nimamo časa.
– Kaj pa to igra?
– To je pa radio.
– A lahko pogledam?
– Ne, tega pa ne smete.

Takrat pa, ja, laž ima kratke noge (in me res zanima, kako to, da nekateri še ne hodijo kar po riti), se je po vsem stanovanju razlegel avizo Dnevnika na prvem programu. Ena nič za inkasanta.

In ob tem mi pride na misel še pesem Franeta Milčinskega-Ježka »Ne laže pa ne, ciciban«:

Ne laže pa ne, ciciban,
to lep je verz, a žal zlagan,
kdor ima resnico še tko rad,
se mora tu pa tam zlagat.

. . .

In oče sinu govori,
moj sin ogibaj se laži,
če pa inkasant zdaj pocinglja,
mu reci da me ni doma.

Pa še nekaj dejstev. Na leto plačate 153 evrov prispevka. Nižji je v Italiji, na Hrvaškem in Češkem. Višji pa je v Avstriji, Švici, Veliki Britaniji, Irski, Danski, Švedski in Norveški. Pa je verjetno tudi standard višji, program boljši in tudi kaj domače produkcije. Na Finskem plačujejo poseben davek, ki je odvisen od njihovih prihodkov. Brez prispevka pa zmorejo v Belorusiji, Bolgariji, Belgiji (Flandrija), Estoniji, Islandiji, Latviji, Liechtensteinu, Litvi, Luksemburgu, Monaku (tu sploh ni nobenih davkov), Portugalski, Rusiji, Srbiji, Španiji in Ukrajini ter na Cipru, Madžarskem, Islandiji, Malti, Nizozemskem, Portugalskem.

RTV Slovenija dobi največ prihodkov prav iz prispevka. V letu 2014 so zbrali 117.938.745 evrov prihodkov, od tega iz prispevka 91.366.195 evrov, iz proračuna 2.257.628 evrov, od oglaševanja 13.743.052 evrov, komercialnih prispevkov (kar koli je že to) je bilo 10.579631 evro, finančnih pa 6.724.498 evrov. Vseh prihodkov je bilo 126.954.076 evrov, vseh odhodkov pa 126.832.223 evrov, od tega 56.711.387 evrov stroškov za redno zaposlene, 45.711.387 evrov pa za storitve. V javnem zavodu je 1926 redno zaposlenih delavcev in 515 honorarnih sodelavcev, od tega je 477 novinarjev. To je tudi javna uprava, veste, da ne boste vedno samo tistega ubogega birokrata za okencem grdo gledali.

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: 2. oktober 1963
Avtor: uni od televizije
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 11. 8. 2015
Oblika: dokument

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: