1964 Zelše – Vespa
Po vojni so k nam hodili taljanski frajerji z vespami in so vrteli tiste ključe, pa malo so po bencinu smrdeli in so naše punce kar cepale k spomladanske muhe. Tisti smrad, takrat je bil aroma, po bencinu je bil zakon glede na to, da se je pri nas dobila samo »Črna mačka«, ki je dišala po senu oziroma, kot pravi moj nezakonski mož, ki je smrdela po kur****m bordelskem parfumu. Sem ga pa pozabila vprašati, kako ve, kako diši/smrdi bordelski parfum.
Malo dlje po vojni je pa tudi že kakšen naš možak prišel do vespe. Slika je nastala v Zelšah pri Zajčkovih. Glavni šofer je Bogdan, ki je tedaj štel tri leta. Druga dva otroka sta domača. Za vsak slučaj, če bi vespa zatajila ali pa bi zmanjkalo bencina, je na ograjo prislonjeno še reševalno vozilo – kolo.
Že leta 1944 so inženirji skonstruirali prvi skuter z uradnim imenom MP5 (Moto Piaggio no. 5) z vzdevkom Paperino. Ko ga je lastnik tovarne prvič videl, je dejal, da ga spominja na oso (Sembra una vespa! – Podobna je osi). 23. aprila 1946 ob 12. uri so predstavniki tovarne Piaggio e C. S. p. A. na Ministrstvu za industrijo in trgovino prijavili patent za vespo.
Največ reklame je vespi naredil Hollywood. Ko sta se Audrey Hepburn in Gregory Peck v filmu »Rimske počitnice« prevažala po Rimu na vespi, so prodali več kot 100.000 skuterjev. Vozili pa so jo tudi John Wayne, Marlon Brando, James Dean in še mnogi drugi.
V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je ekonomija cvetela in ameriški filmarji so se zgrinjali v Hollywood na Tiberi – Cinecittà Studios. V rimski zlati dobi, imenovani »Dolce Vita« (sladko življenje), ki je ime dobila po istoimenskem Fellinijevem filmu, je vespa postala sinonim za skuter in tuji novinarji so Italijo opisovali kot deželo vesp.
Za krmilom je Bogdan Urbar mlajši, za njim pa Zajčkova otroka.Viri:
- http://www.telegraph.co.uk/cultur/art/art-features/10798274/Italy-in-the-Dolce-Vita-years.html
- http://www.gizmag.com/go/3954/
Kraj: Zelše
Datum: 1964
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Urbar
Skenirano: 31. 3. 2016
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Kako se pa imenujeta ta dva Zajčkova otroka ?
Za Vespo je še en skuter mislim da je Prima . Bo gotovo Medved več vedel.
Tip vespe s fotografije se je imenoval “faro basso”, to pa zato, ker je bil žaromet pritrjen spodaj, na sprednjem blatniku. Pozneje so jih pritrjevali višje, ob krmilu. Zadaj pa je skuter NSU-Prima, ki so jih po nemški licenci izdelovali v tovarni Pretis v Sarajevu. V isti tovarni so izdelovali še bicikle in ekonom lonce, ob koncu 60. let, oziroma v 70. letih pa so začeli sestavljali avtomobile iste znamke NSU (Prinz 1000 in Prinz 1200). Nadaljevali so s Volkswagnovimi hrošči (1200J), nazadnje, pred razpadom Jugoslavije pa so sestavljali še golfe, ki so še danes zelo priljubljeni v Bosni, Črni gori in Makedoniji.
Lep pozdrav.
Peter
Kako se imenujeta otroka, žal, ne vem, ker mi lastnica fotografije ni vedela povedati.
Ta Vespa je model 125 V11, izdelovati so jih začeli leta 1949. Motor je bil 125 kubični, natančneje 124.789 cc. Največjo hitrost je dosegla do 70 km/h, kar je bilo za tiste čase in ceste kar dosti. Tu moramo upoštevati še, da je imela vespa čisto drugačne vozne lastnosti od ostalih motorjev, saj je bila nizka in imela je majhna kolesa. Če je voznik prehitro zapeljal v ovinek in se je preveč nagnil je kaj hitro prišlo do stika motorja in cestišča in posledično padec. Tudi zvok pri padcu je bil poseben, saj je bilo zaradi oblike ščitnikov in votlih delov pločevinaste karoserije to slišati, kot bi po cesti vlekel kanto.
Pa še dodatek Petrovemu natančnemu komentarju. Pri drugem (zadnejm) motrju gre za NSU Pretis prima-III, categorije Scooter. Imela je 150 kubični motor, izdelovati so jih začeli leta 1963. Vozne lasnosti – zelo podobne kot Vespa.
Po podobi sodeč je na sliki Marija Modic, sedaj Hribar, na sredini in za njo Vida Šuster.
Točno tako, drži, na sliki sva Marija Modic in Vida Šuster. Lep pozdrav Anici, ki me je prepoznala.
Lp, Marija Hribar
Zadaj pa stoji Nsu Prima