1971 Cerknica – Proslava

Zakonca Rebolj sta ves svoj čas posvetila glasbi, glasbeni šoli in njenim gojencem. Bila sta strokovnjaka in vzgojila sta veliko mladih glasbenikov.Iz Ljubljane sta najprej prišla v Hrastnik, kjer sta poučevala med leti 1953 in 1956, od tam pa na Rakek, kjer sta opravljala pionirsko delo na novoustanovljenih glasbenih šolah. Mirko je bil ravnatelj, Renata pa učiteljica klavirja in harmonike. Tu, pod notranjskimi gozdovi, sta poučevala celih 28 let. Leta 1986 ju je poklicna pot zanesla v Ribnico in tam sta ostala deset let. Gospod Rebolj je vodil šolo in poučeval kitaro, žena pa ponovno harmoniko in klavir. Tudi ribniško glasbeno šolo sta obogatila z dodano vrednostjo, saj je le ta za časa njunega poučevanja pridobila ustreznejše prostore.

Tako v Ribnici kot na cerkniškem sta svoj pečat pustila na vseh kulturnih prireditvah, ki jih tiste čase ni bilo malo.

Gospod Rebolj je bil tudi skladatelj. Med drugim je uglasbil tudi Rakovško himno in na Primorskem še vedno priljubljeno Briško pesem. Malokdo ve, da je spisal tudi dve opereti: Včasih se zgodi in Preprosta zgodba, balet Miklova Zala, glasbeno pravljico Markova čudežna ura in druge priložnostne skladbe. Upokojila sta se leta 1994.

Leta 2005, sta prejela nagrado Frana Gerbiča za življenjsko delo. Nagrade in priznanja za glasbeno vzgojo in izobraževanje je podelila Zveza slovenskih glasbenih šol v glasbeni šoli v Cerknici.

Kot nista mogla živeti brez glasbe, tako tudi nista mogla eden brez drugega. Leta 2010 sta oba odšla tja, ker jima, upajmo, lepe glasbe ne manjka.

Levo je Mirko Rebolj, zadaj desno je Toni Virant, pred njim pa Jure Žlogar. Dekle v beli bluzi je Marjetka Tekavec. Poleg nje je profesorica violine Staša Gombač¹ .

Renata Rebolj. V prvi vrsti je s kučmo Mada Burkeljc, učiteljica violine, ob peči zadaj pa Darč Vengust. Dekle z violino je Branka Kum, por. Novak. ¹

Franci Albreht.