Skip to content

1983 Podkraj – France Bravec, četrti del: Ruštov France, nikoli pozabljen

14. 12. 2016

161116846Na fotografiji so od leve proti desni: Julka in France Bravec, v sredini pa mož v klobuku, Ruštov France iz Sanabora nad Vipavo. Obeh mož na desni ne poznamo, tudi fotograf ni znan, pač pa je znan datum in kraj: slika je bila posneta 9. septembra 1983 v Podkraju, le slaba dva meseca manj kot štirideset let po tistem, ko so v tem kraju Nemci ustrelili dvanajst partizanov, med katerimi je bil tudi France Bravec. Dva sta streljanje preživela, eden od njiju je na sliki: France Bravec. Po dolgih dnevih boja s smrtjo se je komaj še živ zatekel v vas Sanabor, kjer so ga sprejeli in negovali Bizjakovi, sosed Ruštov France pa je fantu s prestreljenim vratom in roko ter hudimi zmrzlinami na nogah dneve in tedne oskrboval, čistil in previjal rane. Imel je nekaj znanja o tem, a ne vemo, kje ga je dobil. Ni verjetno, da bi bil izšolan za prvo pomoč in nego, možno pa je, da je znanje in izkušnje pridobil med služenjem vojske – morda je bil sanitejec. Lahko pa da je dobil znanje od koga starejšega v družini. Vse to lahko le nemočno ugibamo. Neizpodbitno dejstvo je, da je Ruštov France med vojno pomembno prispeval k preživetju in okrevanju mladega partizana iz Loža.

Franca Bravca je po zdravljenju pri Bizjakovih naključno spoznal tudi partizanski zdravnik dr. Kostnapfel, ki ga je srečal na javki, ko se je pozimi – zaradi pomrznjenih nog obut le v copate – vračal k svoji enoti oziroma v domači Lož. Čez leta sta se ponovno srečala in takrat mu je France ponovno in podrobno povedal svojo zgodbo, tako da jo je zdravnik tudi zapisal, dokumentiral in objavil v svoji knjigi Kristalna krogla iz leta 2005. Med drugim piše takole:

“Med kuriji se je ob deblu bukve stiskal mladenič, ki je vzbujal posebno pozornost. Bil je nekam preplašenega pogleda, bled in upadel v obraz, suhljat in slaboten. Na nogah je imel visoke copate iz blaga s škotskimi kvadrati, ki so se zapenjale z nekakšno lojtrico. Njegova podoba je bila povsem drugačna od močnih in energičnih kurirjev. Mladenič je bil nerazgiban, tih in vase pogreznjen. Bil je redkobeseden, vendar je, izzvan v pogovor, počasi izdavil, da so ga ‘ustrelili’. Ni dejal, da so ga ranili ali kako drugače poškodovali, marveč je določno ponovil: “ustrelili”.

‘Kako ustrelili?’ ga vprašam.
‘Da, ustrelili …,’spet ponovi. Potem je nadaljeval …”

In Franc Bravec mu je povedal svojo neverjetno težko zgodbo.

Minilo je mnogo let, ko je dr. Kostnapfel spet govoril s tem mladeničem, ne da bi ga prepoznal. Šele ko je ta v pogovoru omenil, da so ga med vojno “ustrelili”, je zdravnik postal pozoren. Takole piše:

“Ni dejal, da so ga ranili ali kako drugače prizadeli, marveč je določno dejal:’ustrelili’.

Ko sem slišal to njegovo izreko, sem vstal izza pisalne mize, prekinil njegovo pripoved, sprožil svoj desni kazalec in malone vzkliknil: ‘Pokaži mi svoj vrat!’

Da, to je bil on. Na vratu je imel deset brazgotin vstrelnih in izstrelnih ran, ki sem jih gledal na njem že takrat, na kurirski postaji pod bukvijo. Ampak tedaj so bile sveže in so kazale barvno podobo ‘ukrajinskega sejma’ kot se je izrazil ruski kirurg za granulacijsko tkivo sveže rane. Sedaj so bile seveda zalizane in sive …

Ta nekdanji mladenič se je pisal Franc Bravec, rojen 1. decembra 1925, doma iz Loža … Udeležil sem se njegovega pogreba na pokopališču v Ložu.”

161116846-001Zamišljeno zre France Bravec predse, kakor da se mu pred notranjimi očmi, kdo ve kolikič že – nizajo prizori izpred štiridesetih let.
161116846-002Takrat, ko je nastala ta fotografija, je tudi Ruštov France, ki je med vojno dolgo oskrboval rane Franceta Bravca, že potreboval palico, da je lažje hodil. Minila so leta in tudi njemu težave niso prizanašale. Leta 1983 se je na neki svečanosti srečal s svojim negovancem. Sta obujala spomine na strašne dni vojne ali so bili tudi zanju to prehudi dnevi, o katerih raje nista govorila?
161116846z Kar je preživel France Bravec ni mogoče izbrisati ali pozabiti, saj je vse življenje nosil hude posledice. Njegova mladost je ostala na pokopališču v tem kraju, kjer je fotografiran med ljudmi, ki so ga rešili. Vojna: namesto da bi vasoval pri dekletih, vriskal, plesal in pel, je moral vzeti puško in iti v partizane ter doživeti strahote, ki so mu zaznamovale vse življenje.

Viri:

  • Julka Bravec, Lož, november 2016, ustnovir 1
  • Dr, Janko Kostnapfel, Kristalna krogla, Ljubljana, Unigraf, 2005

Kraj: Podkraj
Datum: 9. 9. 1983
Avtor: ni znan
Zbirka: Julka Bravec
Skenirano: 17. 11. 2016
Oblika: fotografija

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    16. 12. 2016 14:46

    Pozdravljam vse 4 članke o junaku Bravcovmu Francetu.Pozdravljam in čestitam tudi avtorju in piscu teh člankov.
    Bravo Milena.
    Čakam, da vsaj kdo od bralcev pokaže svoja čustva in razmišljanja do teh 4 prispevkov.Niso jim več zanimive grozote,ki so jih preživljaji naši domoljubi,da so nam izborili svobodo .
    Grozljivo ,nerazumljivo vendar junaško preživeto življenje Bravcovega Franceta.Kapo dol.Tega dandanes niti v risanki nebi razumeli.

  2. Vlado Prevoršek permalink
    16. 12. 2016 21:57

    Se popolnoma strinjam z vami, slava junakom, ki bi jih nekateri radi sedaj očrnili!
    S.F.S.N.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: