Skip to content

1908 Rakek – Odstranitev dvojezičnih napisov

18. 04. 2017

Občina Rakek odstrani dvojezične napise in jih nadomesti s slovenskimi

Ob koncu 19. stoletja so se nacionalna nasprotja v monarhiji vse bolj zaostrovala. Nemški nacionalisti so poskušali s pritegovanjem malega človeka v politično življenje organizirati množično podporo svojim stališčem z neprestanimi javnimi zborovanji, izzivalnimi demonstracijami, najrazličnejšimi proslavami, ustvarjanjem množične psihoze, pri čemer so obilno uporabljali denar, obljube, žganje in vino, grožnje in izsiljevanje. Mesta na slovenskem Štajerskem so na različnih prireditvah razglašali in slavili kot pranemška. Vedno večja je bila napetost med nemškimi in slovenskimi meščani v Mariboru, Celju, Ptuju in drugod. Medtem ko so v prejšnjih desetletjih kljub političnim nesoglasjem Slovenci sodelovali v mestnem družabnem življenju z Nemci, je bilo ob poostrenih narodnostnih nasprotjih sožitja konec in z obeh strani so nastajali večji ali manjši spopadi. Leta 1885 so Slovenci v obrambo pred delovanjem nemških in italijanskih društev na pobudo duhovnika in rodoljuba Ivana Vrhovnika (1854–1935) ustanovili Družbo sv. Cirila in Metoda. Cilj družbe je bil dvigniti narodno zavest v najbolj ogroženih in potujčevanju izpostavljenih krajih, tam ustanavljati slovenske šole in slovensko mladino pridobivati za narodno delo. Društvo je torej nastalo kot sredstvo samoobrambe pred potujčevanjem. Že kmalu je imelo društvo vrsto podružnic. Leta 1914 jih je imela Družba sv. Cirila in Metoda že 265 in okoli 17.000 članov.

  1. avgusta 1892 je bila z odlokom št. 11278 ustanovljena tudi Ženska podružnica Cerknica-Planina in okolica s sedežem na Rakeku. — 1. Gospa Matilda Sebenikar-jeva na Rakeku; 2. g. Marija Gale-tova, v Cerknici; 3. g. Fani de Schiava-tova v Cerknici. Namestnice: 1. g. Manica Milavče-va v Cerknici; 2. g. Marija Zagorjanova v Cerknici; 3 g. Vekoslava Jeršan-ova na Rakeku. 13. 5. 1904 pa je bila na Uncu ustanovljena še mešana podružnica.

Septembra 1908 je Ciril-Metodova družba sklicala svojo glavno skupščino na Ptuju. Tako je hotela dokazati, da Ptuj stoji na slovenskih tleh. Pri tem pa so ptujski in okoliški Nemci ob asistenci nemških orožnikov udeležence skupščine napadli na poti od kolodvora do Narodnega doma, jih obmetavali s kamenjem in pljuvali nanje, jih suvali in pretepali s palicami in žilavkami.

Kot odgovor na omenjeni dogodek so v Ljubljani od 18. do 20. septembra 1908 nastale velike protestne demonstracije, na katerih so protestniki razbijali šipe na nemških lokalih in snemali nemške napise. V protestu so se združile množice Slovencev iz mesta in okolice. Vojaštvo, ki so ga poslali na ulice za vzdrževanje reda, je streljalo na demonstrante. Padli sta dve smrtni žrtvi, več pa je bilo ranjenih. Pogreba žrtev, ki je imel nacionalno-manifestativni značaj, se je udeležila velika množica ljudi. Po septembrskih dneh je Ljubljana na zunaj dobila bolj slovensko lice. Slovenski napisi so v veliki meri zamenjali dvojezične in nemške napise, začela se je akcija proti nemškim podjetjem. Mnogi vlagatelji so dvigali svoje vloge iz nemške Kranjske hranilnice.

Protestom se je pridružilo tudi Županstvo na Rakeku. Že 26. 9. 1908 se je na seji zbral občinski odbor.

Županstvo Rakek
dne 26/9. 908

Zapisnik

sestavljen pri seji občinskega odbora dne 26/9 t. l.

Seji predseduje župan gospod Ivan Fatur navzočih je 14 gospodov odbornikov, stem številom je odbor sklepčen. Občinski odbor skleni:

Predloži se c. kr. Deželni vladi primerno resolucijo v zadevi pri zadnjih izgredih v Ljubljani dne 20. septembra, postopanju c. kr. Deželne vlade s c. in kr. 27. pešpolkom proti Slovencem, ter predlaga da se c. kr. 27. pešpolk iz mesta Ljubljane premesti.

Obč. svetovalec gosp. Belle Avgust predlaga občina prispevaj po možnosti a. onem ranjencem ki so žrtve in trpijo v bolnici in b. za spomenik dveh mladih umorjenih.

Predlog enoglasno sprejet ter se določi znesek 30 K za bolnike in za spomenik 30 K.

Znesek se naj nakaže in sicer za ranjence visoki primarij v drž. bolnici dr. Gregorič in za spomenik dr. M. Kokoljev odvetnik v Ljubljani.

Resolucija se naj v obeh slovenskih časnikih razglasi.

Skleni se da naj županstvo odstrani dvojezične vaške table in nadomestijo se naj s samo slovenskimi napisi.

Gosp. Sebenikar predlaga da naj županstvo v ognjevarneh zadevah natanko prepriča kako ljudje oni ki nimajo dimnikov snažijo svoje ognjišča in kako in kam shranjujejo pepel.

Kjer je to res važnega pomena se predlog enoglasno sprejme in bo županstvo brez odloga stvari pregledalo.

Glede nezakonskih otrok Ivane Tornič o izložitvi naj županstvo ravna tako kakor zakon določi.

S tem se zapisnik sklenil in podpisal.
Kobe zapisnikar.

Ivan Fatur župan, Avgust Belle, Maks Domicelj, Josip Steržaj, Matevž Steržaj, Andrej Pirc, Anton Stražišar, Ivan Urbas, Jakob Ivančič, Lovro Sebenikar, Simon Ribarič, Peter Repič, Matija Matičič, Andrej Modic, Janez Koščak.

Na odgovor oblasti seveda ni bilo treba dolgo čakati. Glavarstvo v Logatcu je z dopisom 9. 10. razveljavilo sklepe občinskih odbornikov.

Občinski odborniki na Rakeku pa se niso vdali. 18. 10. 1908 je občinski odbor sklenil:

Županstvo se pooblašča da stori takoj pritožbo proti odloku c. kr. okrajnega glavarstva v Logatci z dne 9. 10. t. l. s katerim je taisto razveljavilo sklep občinskega odbora z dne 26. 9. t. l. glede odprave dvojezičnih krajevnih napisov in nadomestitev s slovenskimi napisi, ker po § 28 točka 1 so naše krajevne table občinska last s katerimi se občinski odbor čuti upravičenega sklepati v tej zadevi.

Občinski odbor se drži svoje pravice na podlagi § 28 občinskega reda in ostane pri svojem sklepu od dne 26. 9. t.l. glede naprave samo slovenskih napisnih tabel, kjer pri nas sploh ni nemščina deželni navadni jezik.

Ker so v nemških časopisih slovenski narod razglasili za roparski, je občinski odbor ponovno pozval c. kr. deželno vlado, naj v zadoščenje našemu narodu objavi resnične informacije o dogodkih v Ljubljani, ki naj jih objavijo tudi nemški časopisi. Občinski odbor se ni zbal odloka okrajnega glavarstva, v boju za pravice Slovencev in za slovenski jezik je bil še bolj odločen. Tako je nadaljeval:

Tudi se sklene da je občinski uradni jezik slovenski jezik, in se nas ne sme v občinskem uradu nikakor drugače kakor slovensko uradovati in se v drugem jeziku dopise in naslove došle na županstvo naj taisto kratko malo nazaj vrne. Občinski odbor da županu v tem oziru popolno pravico in prosto roko ter za posledice ne nosi župan odgovornosti.

Okrajno glavarstvo se ni vdalo, nikakor ni smelo popustiti županstvu na Rakeku, vendar je bilo tudi to nepopustljivo. Na seji 31. 10. 1908 je odbor sklenil:

Z ozirom na dopis c. kr. okrajnega glavarstva v Logatci z dne 22. t. m. štev. 365 se omeni sledeče:

Glede zahteve popravkov v lažnive nemške časopise je že vložen priziv na c. kr. deželno vlado z dne 26. 10. in je stvar začasno rešena.

Kar se tiče samo slovenskega uradovanja je imel občinski odbor pri svojem prvotnem sklepu v mislih slovensko pokrajino in je sklenil vse iz slovenskih krajev od stranek ali oblastev, posebno pa od deželne vlade in okrajnega glavarstva došle in v nemških jezikih pisane vloge kratko malo zavrniti. Ni pa imel v mislih krajevni odbor kader bi bilo neumestno zahtevati vlog v slovenskem jeziku ker bi bil tak sklep nasproten pameti in razsodnosti. Občinski odbor se pa odločno zavaruje proti mnenju slavnega c. kr. okrajnega glavarstva, da bi moralo županstvo nemške vloge zlasti radi tega reševati, ker je dokazano da je več občinskih odbornikov nemščine nezmožneh. Občinski odborniki bodo gotovo radi porabili vse svoje znanje kar se gre za korist občine, nikakor pa ne za golo propagiranje nemštva in najsi ukazuje to tudi slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Logatci.

Županstvo pooblašča da vloži v navedenem smislu proti citiranem odloku okrajnega glavarstva priziv na c. kr. deželno vlado v Ljubljani.

Miru pa ni bilo več, dopisi so potovali sem in tja. V zapisnikih ni zabeleženo, v katerem jeziku je odgovarjalo okrajno glavarstvo. Po reakcijah sodeč se je višja oblast gotovo posluževala nemškega jezika. Tako je občinski odbor na seji 26. 6. 1909 sprejel naslednji sklep:

Županstvo se pooblasti da se pritoži proti odloku c. kr. okrajnega glavarstva z dne 24. 6. t. l. štev. 233 glede nemškega uradovanja do zadnje stopnje.

S problematiko dvojezičnih napisov se je odbor srečal tudi na seji 25. 11. 1912, ko je sprejemal proračun Občine Rakek za leto 1913. Občinski odborniki so se pri svojih sklepih odločali vse bolj argumentirano in širše politično. Takle sklep so sprejeli odborniki Občine Rakek:

Občinski odbor enoglasno sklene in ne dovoli nobene postavke v proračunu za izdatek in napravo dvojezičneh krajevneh desk, z ozirom na to da so občinske krajevne deske v dobrem stanju s slovenskem napisom in bi občinski odbor v to pristal le tedej ako bi se napravili taki dvojezični slovenski in nemški napisi po vaseh v Kočevju (na Kočevskem so imeli Nemci svoj volilni okraj), na Koroškem in Štajerskem.

Po pričakovanju je okrajno glavarstvo takoj razveljavilo navedeni sklep. Že 8. 12. 1912 je na svoji seji o tem razpravljal in odločal Občinski odbor Rakek:

Odbor pooblasti županstvo, da stavi pritožbo proti odloku c. kr. okrajnega glavarstva od dne 1. 12. t. l. štev. 24297 zadevajoč razveljavitev sklepa občinskega odbora z dne 25. 11. t. l., ki določa da odbor za napravo dvojezičnih krajevnih desak ne dovoli postavke v proračunu, in jo izpelje do zadnje stopnje, ker je tu uradno uradovanje slovensko, in so občinske deske del uradovanja tedaj slovenske.

Sredi leta 1913 so se občinski odborniki spet srečali z dvojezičnimi napisi. Deželna vlada jim seveda ni pritrdila. Odborniki so 22. 6. 1913 sprejeli takle sklep:

Da se občina pritoži proti razsodbi c. kr. deželne vlade v Ljubljani od dne 3. junija 1913 štev. 33762 iz 1912 glede krajevneh napisov na ministerstvo notranjeh zadev ter pooblasti županstvo to pritožbo izpeljati.

Vztrajanje občinskih odbornikov Občine Rakek, da je tu slovenska zemlja in da bi tu morali uradovati v slovenščini, razveljavljanje sklepov na okrajnem glavarstvu v Logatcu in na deželni vladi, pa spet pritožbe na različne inštance, so se vlekle praktično do začetka prve svetovne vojne, dokler se oblasti niso srečale z novimi, še večjimi težavami. Občina Rakek pa je bila vztrajna in neomajna in je uveljavila svoje.

Čez nekaj let (Kraljevina Jugoslavija) smo se v naših krajih srečali s cirilico; nekateri pa se še mogoče spomnite napisa na železniški postaji RAKEK – PAKEK, ki je visel še dolgo po drugi svetovni vojni.

Viri:

  • Perko, F. 2008. Vasi v objemu železnice, Založništvo Jutro. 496 s.
  • Zgodovinski arhiv Ljubljana (zapisniki Županstva Rakek)

Kraj: Rakek
Datum: 1908
Avtor: –
Zbirka: Zgodovinski arhiv Ljubljana – Zvezek zapisnikov Županstva Rakek
Skenirano: 14. 3. 2007 – fotografiral Franc Perko
Oblika: skenirana datoteka

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    18. 04. 2017 09:07

    Super sestavek . So imeli pa močno hrbtenico tile možje .

  2. francmazi permalink
    18. 04. 2017 21:05

    Dragocen prispevek o pokončnih, upornih in vztrajnih možeh.
    Nedeljskega večera 20. 9. 1908 sta v protinemških demonstracijah v Ljubljani padla 15-letni dijak Ivan Adamič in 22-letni tiskar Rudolf Lunder. Ulica, ki poteka mimo Kresije od Tromostovja proti Zmajskemu mostu – tu sta, ustreljena v hrbet, tudi padla – nosi njuna priimka.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: