1931 Ribnica – Mestna godba iz Loža na slavnosti

Pri Pelanovih v Ložu se je ohranila tale fotografija in ob njej pripoved, da gre za sliko dogodka v Ribnici, na katerem je bila udeležena tudi Mestna godba iz Loža. Po zbledelih spominih in oceni kar povprek se je dogodek odvijal nekje med leti 1930 in 1940.

Kdo je – nekje na visokem – posnetek napravil, ne vemo, tudi ne kje natančno je posnet sprevod, v katerem korakajo loški godbeniki.

Nikogar nismo prepoznali, edino za kapelnika spredaj v sredini je bila postavljena domneva, da je bil to Edvard Turk, brat učiteljice Julijane Turk iz Loža.

V knjižici Franceta Žnidaršiča, ki je izšla ob 120-letnici Godbe na pihala v Ložu – bilo je leta 1994 – je na strani 13 fotografija mož v enakih uniformah kot na tej sliki, pod njo pa napis: MESTNA GODBA L. 1931, KO JO JE VODIL VILJEM ZABUKOVEC. Po primerjavi obeh fotografij je treba reči, da je na obeh kapelnik Viljem Zabukovec in ne Edvard Turk. Tako sem tudi to fotografijo datirala v leto 1931, saj je Viljem Zabukovec, ki so mu domačini rekli Podgrajski Vilko, vodil mestno godbo v prvem zamahu le do leta 1932. Iz omenjene knjižice namreč razberemo, da je bilo s kapelniki pri loški godbi skozi njeno zgodovino takole:

• Prvi znani kapelnik je bil od ustanovitve leta 1929 do konca leta 1930 Edvard Turk,
• sledil je Viljem Zabukovec od 1931 do 1932,
• od 1932 do druge svetovne vojne 1941 pa je godbo vodil Ivan Mercina.
• Po vojni od leta 1948 do 1955 je bil kapelnik spet Viljem Zabukovec,
• za njim je poprijel Ivan Mercina do leta 1958,
• potem od leta 1964 do 1965 spet Viljem Zabukovec,
• nato pa od 1965 do 1967 France Žnidaršič,
• za njim do leta 1970 Ivan Klaus in
• nato do leta 1973 Ivan Lavrič.
• Spet je bil do leta 1976 kapelnik France Žnidaršič,
• dokler ni leta 1976 prišel Miroslav Matić.
• Zadnja leta Godbo Kovinoplastike vodi Tadej Jerman.

No, bolj povezana z objavljeno sliko so imena tedanjih članov. V omenjeni knjižici so na sliki iz leta 1931 godbeniki v enakih uniformah kot tukaj postavljeni takole: Rudolf Kovač, Stanko Lavrič, Tone Rus, Rudolf Markolčič, Janez Frank, Jernej Kočevar, Franc Jernejčič, Janez Prevec, Jožef Prevec, Franc Zabukovec, Jožef Nahtigal, Matevž Mlakar, Andrej Pelan, Janez Turk, Franc Kotnik, Andrej Komidar, Gabriel Nahtigal, France Mlakar in Viljem Zabukovec – skupaj s kapelnikom torej devetnajst mož. Ime Andreja Pelana v tej garnituri pojasni tudi izvor slike, ki jo objavljamo – dobil jo je očitno za spomin na dogodek v Ribnici, ki se ga je udeležil kot član godbe.

Kako in čemu je Mestna godba iz Loža takrat prišla v Ribnico? V knjižici o zgodovini godbe v Ložu piše, da so se godbe iz različnih krajev zlasti ob začetkih delovanja med sabo podpirale tako, da so prišle druga k drugi gostovat. Na objavljeni sliki gre gotovo za širši dogodek, vsaj sodeč po zastavah ter udeležbi različnih skupin, a je bilo vmes gotovo tudi kaj glasbeniške stanovske solidarnosti. Ložanje v Ribnico najbrž niso prišli peš, kakor v manj oddaljene kraje, kjer so nastopali, pač pa z vozovi … Mogoče pa bi tudi oni zmogli naglo triurno hojo do Ribnice po bližnjicah in brezpotjih, kakor nek vaščan iz Viševka, o katrem so mi pripovedovali …

Lepi so, Ložanje, v svojih svetlih hlačah, temnih suknjičih in kapah s ščitkom, igrajo pa ta hip ne, le hodijo v povorki, ki jo ob strani spremljajo radovedni otroci in odrasli.

V sprevodu nastopajo tudi gasilci v svetlih uniformah in s čeladami na glavah, pred njimi gre zastavonoša, ki nosi zastavo s trakom, na katere je nekaj napisano, vendar ni čitljivo. Še bolj spredaj pa je skupina gasilcev v temnih uniformah, katerih pokrivala nekoliko spominjajo na tedanje žandarje. Dva imata na prsih nekaj svetlega – značko ali našitek? V sredini slike je ob vpregi videti dve skupini žensk v belih oblekah, kdo je še zadaj, pa ni videti. S hiš visita dve dolgi zastavi v treh barvah – pričakovali bi, da so to starojugoslovanske trobojnice, a lahko bi bilo karkoli. Tabla na hiši nosi napis “Frančiška Krže”.

Organizirana glasbena tradicija v Ložu seže daleč nazaj, tudi če preskočimo Filipa Jakoba Repeža iz 18. stoletja, organista na romarski Križni gori, ki je izdal tri nabožne pesmarice in se zanj domneva, da je bil eden od ustanoviteljev Meist­nih godcev (1733), ki so jim sledili Koledniki v zadnjih desetletjih 19. st. pa do okoli leta 1910. Nato je sledila Mestna godba Lož z naše slike, ustanovljena leta 1929, ki je delovala do vojne, v letih 1947/48 pa je bila na novo ustanovljena Gasilska godba, ki je zamrla leta 1958. Leta 1964 pa je Sindikalna podružnica Kovinoplastike Lož prevzela pobudo za ustanovitev pihalne godbe, ki je sčasoma prerasla v Pihalni orkester Kovinoplastike Lož, ki deluje še danes. In še kako deluje!

Viri:

• Vida Fratina, maj 2017, ustno
• France Žnidaršič: 120 let godbe na pihala v Ložu, Lož 1994

Kraj: Ribnica
Datum: 1931
Avtor: ni znan
Zbirka: Vida Fratina
Skenirano: 10. 5. 2017
Oblika: fotografija