1926 Dolenje Jezero – Nabor

Na sliki so naborniki iz Dolenjega Jezera, odpravljeni kot za na veselico. Voz je okrašen po vseh manirah, tudi godec je navzoč.

Ko je Kennedy izrekel svoj največkrat citirani in s strani vlad pogosto zlorabljeni stavek: »Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti.« najbrž ni imel v mislih nabornih komisij na slovenskih tleh od začetka do ukinitve splošne vojaške obveznosti. Veljalo je namreč, da so mladeniči državi »nekaj dolžni« in to so morali odslužiti z obveznim služenjem vojaškega roka. Za časa kraljevine Jugoslavije so obstajala vojaška okrožja in eno izmed njih je bilo ljubljansko, kamor so hodili oziroma so se vozili z vozovi ali vlaki na nabor tudi fantje iz okoliških krajev. Ni mi uspelo ugotoviti, kam so šli fantje na sliki.

Splošno znano je, da so se ga naborniki napili in čeprav je vojaška komisija strogo prepovedala oštirjem točenje pijač na dan nabora, je nekaterim uspelo priti pred komisijo v rožcah. V teh so bili tudi sicer, kar je razvidno s fotografije. Vojska Kraljevine Jugoslavije je bila prekleto dobro seznanjena z dejstvom, da rekrutom in vojakom iz slovenskih dežel alkohol ni tuj. Leta 1924 je major Josip A. Skala napisal članek »O markantnima crtama Slovenaca« in slovenskemu vojaku pripisal junaštvo, previdnost, zvitost, inteligenco, smisel za disciplino in organizacijo, poštenost, pobožnost in ljubezen do svojega naroda, a mu pripisal, kot jo sam imenuje, tudi rak rano – pravzaprav dve: trmo in nagnjenost k pijančevanju. Za Slovence je predlagal popoldanske aktivnosti kot npr. pevske zbore, knjižnice ali predavanja o boju proti alkoholizmu.

Pijančevanje med slovenskimi naborniki je bilo tako popularno, da je Franc Terseglav v svoji knjigi o lepem vedenju, ki jo je napisal že leta 1910, posvetil mladim nabornikom celo poglavje. V njem razmišlja, da je najbrž res hudo, ko nabornik sliši, da je potrjen in je normalno, če zavriska in zapoje (hm?), neokusno in prostaško pa je, če se ga napije, se pretepa in razgraja. Še slabše mnenje pa je imel o onih, ki niso bili potrjeni in so se napili, saj se mu je zdelo njihovo pijančevanje neumno. O, meni se pa ne zdi. Slednji so se napili od veselja. Splošno znano namreč je, da Slovenci nikoli niso radi odhajali v vojsko.

Skratka, naborniki so od nekdaj pili. Največkrat so prišli domov trezni le konji. S pojavom traktorjev pa še ti ne. Zdaj je konec enega posebnega poglavja v zgodovini slovenskih fantov v povezavi z vojsko – naborne vojske ni več.

 Fotografija je nastala na dvorišču pred ateljejem Josipa Šege v Grahovem. Pa tudi takšen papir, kot je vidno na zadnji strani fotografije, smo našli na drugih fotografijah, za katere smo ugotovili, da je avtor Šega.

Viri:

• Zajc, M.: K zgodovini naborov v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. “V Dravski banovini je že od pamti veka v navadi, da rekruti veseljačijo«. Prispevki za novejšo zgodovino. XLVIII (2008) 1, stran 91 -104

Kraj: Dolenje Jezero
Datum: 1926
Avtor: Josip Šega
Zbirka: Silvana Orel Kos
Skenirano: 15. 1. 2012
Oblika: fotografija