1940 Rakek – Razglednica za Jeannette

9. maj 1940 piše na sprednji strani razglednice in še nekaj, česar ne razumem, ker ne znam francosko pa tudi če bi znala, ne vidim prebrati. Te nove, drage špegle, ki mi jih je predpisal okulist imajo očitno navadne šajbe. Plačala sem pa Zeissove. Devetega maja smo mi zmagali, nekaj let kasneje. Tistega devetega maja, ko je bila razglednica odposlana, pa je vse kazalo na to, da se bo na Balkanu vsak hip začel krvavi bojni ples.

Vlada je vpoklicala na obvezno delo še dodatne tisoče delavcev, ki so v okolici Rakeka gradili obrambne položaje in utrdbe iz jekla in betona, poleg tistih, ki so bile že zgrajene. Izkopali so tudi na kilometre strelskih jarkov in pasti za tanke. V pripravljenosti je bilo tudi več kot šeststo tisoč vojakov celotne jugoslovanske vojske, od tega 300.000 na italijanski in nemški meji. Mostove in železnice so stražili s strojnicami. Šolskim oblastem pa je bilo naročeno, naj šolsko leto zaključijo že 30. maja, da bi lahko šole uporabili kot vojašnice.

In ta, ki je pisal domov, je bil najbrž eden od francoskih častnikov, ki so pomagali jugoslovanski vojski z nasveti. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je bila jugoslovanska diplomacija orientirana na rusko stran, je dejstvo, da so bili v najboljših vezeh s francosko vlado.

Prav pod zvonikom cerkve sv. Urha stoji še v dobrem stanju vojaška kapela na rakovškem pokopališču, ki so jo podrli leta 1942, ker je razpadala, kot je bilo že večkrat povedano. Cerkev še ni obnovljena oziroma razširjena, kar pomeni, da je razglednica nastala pred letom 1938.

Zgoraj desno so vrtovi, kjer sedaj stoji hiša moje tete, ki je bila sezidana okrog leta 1900. Na sliki je še ni, iz česar sklepam, da je bila razglednica poslana mnogo let po nastanku.

Nad Rakekom pa se bohotijo hiše tedanjih mogočnikov: levo Gabrenjeva hiša in nasproti nje še ena, kjer je gostilna Lovec, desno od nje pa dve Domiceljevi. V eni je bila nekdaj banka, v drugi pa trgovina podjetja Škocjan z Rakeka (→Nanos Postojna → Mercator) in skrajno desno še Domiceljeve garaže za takratna prevozna sredstva – štale za konje.

Le kaj je gospod sporočal domov? Je bilo to njegovo zadnje pisanje ali je srečno izšel iz krvave morije?

Slovarček:

• Dernière gare yougoslave avant Postumia: s skupnimi (m)očmi smo potem le razbrali pripis na prvi strani: Zadnja jugoslovanska železniška postaja pred Postojno.
• Mlle.: okrajšava za “mademoiselle”, gospodična

Viri:

• Glas naroda: najstarejši list slovenskih delavcev v Ameriki (08.05.1940), letnik 48, številka 108. URN:NBN:SI:DOC-UPLFBBAD from https://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 9. maj 1940
Avtor: Franc Kunc, Fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica 4
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 9. 11. 2017
Oblika: razglednica