1963 Pudob – Petnajstletnik v orodjarni za skobeljnim strojem

Bilo je pred 60 leti, jeseni leta 1963, ko je petnajstletni Franc Bavec iz Podcerkve po končani osnovni šoli nastopil delo v orodjarni Kovinoplastike, da bi se priučil za orodjarja. Za njim je na sliki ob rezkanem stroju malce starejši, leta 1947 rojeni France Telič, Martinov iz Iga vasi, ki se je pozneje odselil v Avstralijo. Franc Bavec se precej natanko spominja tistih prvih dni za skobeljnim strojem:

“Prvi moj obdelovanec v primežu na skobeljnem stroju, ki smo mu po domače rekli šeping, je bil kos za ti. škarje, ki so bile vgrajene v stroj za brizganje plastičnih izdelkov. Tudi v livarni v Markovcu so rabili te škarje. Material mi je tistega dne prinesel Jože Grajš, ki mi je kos kovine tudi že označil, da sem ga lahko pravilno obdelal. Moj prvi izdelek je bil torej vgrajen v enega od plastinjektorjev, ki so jih takrat v Kovinoplastiki za lastno rabo izdelali kar domači orodjarji. Vodja skupine za izdelavo strojev je bil Ivan Poje, tam pa je delal tudi moj bratranec Jože Gorše, pa tudi Adolf Nelc in drugi. Orodja in kalupe za posamezne izdelke pa je izdelovala druga skupina.”

Mladi France je tu delal zelo rad, še posebno ker je tako naneslo, da sta si isti stroj delila z očetom, vsak v eni izmeni. V KPL sploh ni bila redkost, da so tam sčasoma delale cele družine.

Poleti se je včasih zgodilo tudi tako, da je Francetov oče nujno moral delati na domači kmetiji, pa je zato sin prevzel še njegovo izmeno pri stroju in šiht potegnil do 9h zvečer. Ko je oče opravil doma, je ves utrujen prišel še za eno uro zamenjat sina, da je šel ta lahko eno uro prej domov spat in naslednje jutro spet k stroju. In tako ni bilo le enkrat … Svoj delež je prispeval tudi takrat 10-letni brat Vinko, ki je v kanglici prinašal Francetu kosilo, kadar je delal dve izmeni skupaj.

Kovinoplastika je bila vedno fleksibilna in svojim delavcem omogočila olajšave, kjer je bilo le mogoče …. V zameno pa so jo ti čutili kot svojo in bili vedno pripravljeni na dodatne napore in odrekanja. Že tako se je tja do leta 1965 delalo vse sobote in tudi na silvestrovo, kadar je bilo treba pritisniti in podaljšati šiht pa tudi ni nihče pomišljal. Da ne bo pomote: tudi v KPL se jih je vedno našlo nekaj, ki so se šlepali na prizadevanjih drugih – kot v vsaki človeški skupnosti. Nočem, da bi to pisanje kdo razumel kot puhel starčevski slavospev minulim časom – res je bilo tako.

Naj dodam še nekaj iz poznejših Francetovih let: čez čas je bil premeščen na stroj za okroglo brušenje, kjer je ostal 27 let. V nekem obdobju so sindikati organizirali tekmovanja podjetij v regijah, republikah in tudi na državnem nivoju med brusilci, varilci, rezkalci in kar je še podobnih poklicev v kovinskopredelovalni industriji … France je leta 1988 na Prevaljah na Memorialu Franca Leskoška Luke kot brusilec dosegel osupljivo dober rezultat, vendar se mu je laskavi naziv prvaka po nekakšnih “kuhinjskih “peripetijah nazadnje izmaknil.

Še drobna zanimivost z današnje slike:

Skobeljni stroj ima tablico z oznako FAM, mladenič pa na sebi zaščitno haljo z zapestniki in na glavi takrat zelo popularno in moderno čepico, ki je bila malo drugačna od prejšnjih platnenih delavskih kap. Kapica iz močnega bombaža ima majhen ščitnik proti soncu, prav tako majhne naušnike, ki so se največkrat zavihali navzgor, in toplo podlogo z elastiko zadaj. Lahko se je pokrila tako, da je na kolesu ali mopedu oklepala in grela vso glavo ali pa bila igrivo nagubana vrh glave kot ta … Brez težav jo je bilo mogoče spraviti v žep ali požehtati, ko je bila zamaščena in zaprašena. Skoraj ga ni bilo delavca tja do sredine sedemdesetih, ki ne bi imel vsaj ene take. Z razmahom avtomobilov so tudi te kape postale nepotrebne za prevoz na delo, delo pa večinoma tudi ni bilo tako zelo umazano, da bi bila kapa nujna …

Slovarček:

• KPL: Kovinoplastika
• požehtati: oprati
• šiht: izmena
• šlepati: vleči, tukaj: izkoriščati druge

Viri:

• Franc Bavec, Podcerkev, oktober 2023, ustno

Kraj: Pudob
Datum: 1963
Avtor: ni znan
Zbirka: Franc Bavec
Skenirano: 9. 10. 2023
Oblika: fotografija