1928 Kožljek – Koželjška dekleta

Včasih so se ljudje fotografirali le redko, ob posebnih priložnostih kot je bilo npr. žegnanje v vasi ali kakšna druga slovesnost. Najbrž so se tudi koželjška dekleta slikala ob žegnanju, ki je bilo včasih vedno prvo nedeljo po sveti Ani (26. julija). Vse so lepo oblečene, celo v kratkih rokavih in v kratkih nogavičkah.

Naj le kratko opišem njihovo življenjsko pot.

Francka Koščak je edina od Koščakovih otrok do smrti živela na Kožljeku.

Marija Turšič – Antonova Mima je bila šivilja. Hodila je šivat po hišah na Menišiji, včasih pa tudi v Hribe, na Rakitno ali na Bloke. Pri eni hiši je ostala več dni, da je sešila nova oblačila, tudi spodnje perilo ali popravila stara oblačila. Ko je bila šivilja pri hiši, smo bile vesele predvsem deklice, saj smo tako prišle do zaželenih “flikc”, ostankov blaga, iz katerega smo sešile oblačilca za majhne punčke iz cunj.

Angelca Turšič – Šimčeva se je poročila z Ludvikom Kranjcem – Krajnčim Ludvetom, sosedom, le čez cesto od rojstne hiše. Imela sta 5 otrok.

Ivanka Švigelj – Brešča iz Dobca je verjetno prišla na žegnanje k sorodnikom – Pavlovim na Kožljek. Poročila se je s Krajnčim Tonetom, Ludvetovim bratom. Po poroki sta živela v Cerknici.

Ivanko Švigelj (roj. 1899) in njeno sestro Ano Švigelj je ljubezen zanesla daleč od doma, na pobočje Nanosa. Ko sem iskala podatke o dekletih, so Koželjčani uporabili dve domači imeni: Johanovi ali Janezovi dekleti. Včasih so Janeze imenovali Johan, izpeljanka iz nemščine Johann. Ivankinega vnuka Boštjana Ježa pa je na Notranjsko pripeljala zaposlitev v Cerknici.

Sester Micke in Francke Meden se spominjam predvsem iz cerkve, ker sta sedeli v klopi pred nami. Težko sta se prebijali skozi življenje. Med vojno je bila hiša požgana, denarja za obnovo ni bilo, sami sta se trudili na kmetiji. V starosti sta prišli živet v Begunje. 

Ana Kranjec – Krajnča se je poročila v Bezuljak k Dolnjim Kotovim. Njen najmlajši otrok je bil moj sošolec Tone Turšič. Ko smo se vračali iz šole in smo se pozimi spuščali po torbah s Skrajnikov, smo se šli malo posušit h Kotovemu štedilniku. Kotove mame se spomnim kot vedno dobrovoljne žene.

Z leve:

• V svetli obleki Francka Koščak,
• Marija Turšič – Antonova Mima,
• Angelca Turšič – Šimčeva, ki se je poročila z Ludvikom Kranjcem – Krajnčim,
• na obisk je prišla Ivanka Švigelj – Brešča iz Dobca, ki se je kasneje poročila s Tonetom Kranjcem – Krajnčim s Kožljeka in sta živela v Cerknici,
• Ivanka Švigelj – Janezova. Dve sestri, Ivanka in Ana Švigelj – Janezovi, sta odšli iz vasi, ker so po požigu Kožljeka poleti 1942 ostali brez doma. Ena se je poročila k Abramu na Nanos, druga pa v Selo pri Ajdovščini.

• Ana Švigelj – Janezova, s pentljo pri ovratniku, se je poročila Kobal v vas Selo pri Ajdovščini,
• Marija – Micka Meden,
• Ana Kranjec – Krajnča se je poročila z Dolnjim Kotovim Tonetom iz Bezuljaka,
• Frančiška – Francka Meden, Mickina sestra.

Datum nastanka slike je le približen, verjetno pa pred letom 1928, ko se je poročila Ivanka Švigelj in odšla od doma.

Slovarček:

• flika: zaplata, s katero so zašili luknje na oblačilih, tudi manjši ostanki tkanine, ki ostanejo po krojenju

Viri:

• Slavko Kržič, st., Kržičov s Kožljeka, ustno, april 2018
• Marija Hren, Bezuljak
• Boštjan Jež, Vipava, ustno, junij 2018
• Milojka in Janez Kranjec, Kožljek, ustno, maj 2018

Kraj: Kožljek
Datum: okoli leta 1928
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Turšič, Dolnji Kotov iz Bezuljaka
Skenirano: 27. 6. 2014
Oblika: fotografija