Skip to content

1968 Žabnice – Romanje na Višarje

29. 07. 2018

Višarje – stara slovenska božja pot za Slovence iz Slovenije, Benečije in Trsta ter za koroške Slovence iz Roža, Podjune in Zilje – ležijo skoraj na tromeji Slovenije, Italije in Avstrije.

Svete Višarje (Monte Santo di Lussari) so 1790 m. visoka gora v zahodnih Julijskih Alpah. So južno od vasi Žabnice v Kanalski dolini (Camporosso), od katere so oddaljene dve uri in pol hoda.

Včasih so tja romali peš, kasneje z vlakom do Rateč in nato peš na goro. Včasih so si romarji v dolini naložili poleno ali dva in jih za pokoro nesli na Višarje, o tem govori povest Narteja Velikonje: Višarska polena.

Med številnimi romarji so bili tudi romarji iz begunjske fare z župnikom, gospodom Križajem. Begunjce je do Žabnic pripeljal avtobus, na goro pa so se lahkih nog pripeljali z gondolsko žičnico, ki že pol stoletja povezuje Kanalsko dolino z vrhom Višarij. Fotografija je nastala ob spodnji postaji žičnice.

O nastanku božje poti na Svetih Višarjih se je ohranilo staro izročilo, ki pravi, da je leta 1360 neki pastir iz Žabnic iskal izgubljene ovce. Našel jih je na vrhu Višarij, klečeče okoli brinovega grma. Začudeni pastir je zagledal v njem lep lesen kip Marije z Jezusom in ga odnesel v župnišče v Žabnice. Župnik ga je spravil v omaro. Toda naslednji dan je bil kip spet na gori in ovce okrog njega. Tudi tretji dan se je prizor ponovil. Žabniški župnik se je obrnil na oglejskega patriarha in mu povedal vso zgodbo. Patriarh je ukazal, naj na kraju, kjer so našli kip, postavijo kapelico.

Jožefinske reforme so prizadele tudi Višarje, oblast je prepovedala romanja. Oltarje so prodali, vse imetje zaplenili in denar dali v verski sklad. Toda ljudje so pisali prošnje na cesarski Dunaj in cesar Leopold II. je spet dovolil romanja. Cerkev in romarske hiše so obnovili. V I. svetovni vojni je cerkev pogorela, popravili so jo in obnovili. Glavni oltar, kjer je znameniti Marijin kip, so naredili iz ostankov marmornega starega oltarja. Cerkev krasijo lepe slike Toneta Kralja.

Stojijo z leve:
Pavla Turšič – Matijeva iz Begunj, z očali Ana Rožanc – Kovačeva z Brezja, manjša v jopici, s torbico v rokah Ančka Stražiščar – Dolnja Pavlova s Kožljeka, za njo v ruti Marija – Mima Obreza – Andrejeva iz Selščka, Oblakova mama iz Topola, neznana, brez rute za njo Milka Rožanc – Uštinova iz Begunj, v temni obleki z ruto Turkova tetka Marija Bečaj iz Bezuljaka, zadaj NN, v bluzi s kratkimi rokavi Angela Košir iz Selščka.

Čepita:
Alojz Kranjc – znani krojač Mihovček, Klemenov iz Begunj, Tone Košir iz Selščka.

Stojijo z leve:
župnik Alojz Križaj, v svetli bluzi Rezka Rožanc – Medenova Rezka iz Selščka, za njo Marija Hren – Mivča Marija iz Bezuljaka, v temni obleki in ruti Hrbljanova mama iz Begunj, za njo stoji Anton Hren – Mivč Tone iz Bezuljaka, v obleki s kratkimi rokavi Marija Obreza – Planincova Mima iz Begunj, za njo Milka Cimermančič – Potočenova(?), visoke s temnimi lasmi ne poznam, spredaj v jopici Veselova mama z Brezja, ob njej Tilka Cimermančič – Potočenova od Malnov, ob njej Otoničar, mama iz Čopč’ga malna, v temni jopici Marija Lukovič iz Selščka, za njo Vida Tekavec iz Begunj, Ivana Jakopin z Brezja,

Čepijo:
Jakob Turšič – Matijev iz Nov’ga Jorka, Janez Kranjc – Krajnč ata s Kožljeka, Anton Turšič – Dolnji Kotov ata iz Bezuljaka.

Prvih dveh ne poznam, spredaj v svetli jopici Genca Debevc, poročena z Boštjanovim Francetom, ki stoji za njo, s trakom v laseh Angelca Škrlj, ob njej njen mož Jože Škrlj – Dolnji Popkov iz Bezuljaka, ki je tudi fotografiral.

Od cele skupine je sedaj živih še približno deset romarjev.

Spraševala sem nekatere udeležence o zanimivostih, žal se nihče ni spomnil česa posebnega. Povedala pa je Ivanka Švigelj – Kešlanova iz Begunj, da je bila tudi ona namenjena na Višarje. V Ratečah, ob pregledu potnih listov, je niso spustili čez mejo, ker ni imela svojega potnega lista. Napisana je bila na moževem, kar pa ni zadostovalo, ker moža Alojza ni bilo zraven. Morala se je vrniti, se je pa ustavila na Brezjah, ki so tudi poznana slovenska božja pot.

V svoji pesmi Marskteri romar gre v Rim, …. je omenil Višarje tudi naš France Prešeren. Mir in veselje v srcu, ki ga občuti romar v svetišču, pesnik primerja s srečo, ki jo občuti, ko zagleda svojo ljubljeno.

Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje,
Al tje, kjer svet’ Antón Jezusa varje,
Trsat obiše, al svete Lušarje
Enkrát v življenji, al Marijno Celje.

Slovar:

svete Lušarje: svete Višarje (iz italijanščine Mt. Lussari)

Viri:

  • Ivanka Švigelj, Begunje, ustno 2017
  • Genca Kržič, Begunje, ustno 2017

Kraj: Žabnice, Italija
Datum: 1968
Avtor: Jože Škrlj, Cerknica
Zbirka: Janez Kranjc – Klemenov, Begunje
Skenirano: 9. 2. 2016
Oblika: fotografija

Advertisements
5 komentarjev leave one →
  1. Ivanka Gantar permalink
    30. 07. 2018 09:00

    Spomnim se, da si je stara mama vedno želela na Sv. Višarje in obljubljala, da me bo vzela s seboj. Ni nama uspelo. Žal. Bom pa šla enkrat, samo zaradi nje.

    Všeč mi je

  2. martahren2112 permalink
    30. 07. 2018 22:43

    Je že tako, da takšne, nenujne poti pogosto odlašamo. Včasih je prepozno. Podobno kot tebi, Ivanka, se je zgodilo meni, ko sva z mamo toliko časa načrtovali pot na Sveto goro, da je bilo prepozno. Tudi mi smo šli po mamini smrti za spomin tja.

    Všeč mi je

  3. Breda permalink
    31. 07. 2018 08:44

    Mi smo se odločili (skupina kakih dvanajstih), da gremo na Višarje s kolesi. Do vznožja smo se peljali z avtomobili. S kolesi je od začetka še nekako šlo, potem pa se je cesta postavila pokonci, tako da smo kolesa še rinili komaj. Tudi pot v dolino ni bila enostavna, saj so nam roke čisto otrpnile zaradi bremzanja. Nekaj se jih je celo odločilo, da se v dolino odpeljejo z gondolo. Na Višarjih pa … čudovito.

    Všeč mi je

  4. Janez permalink
    31. 07. 2018 20:37

    Mislim da sta na zadnji sliki neprepoznani ;prva je žena Cimermančičevega Matija iz Malnov, druga pa je žena Petričevega Jaka iz Selščka.Upam,da se ne motim.

    Všeč mi je

  5. martahren2112 permalink
    31. 07. 2018 21:38

    Mislim, da imaš prav. Hvala!

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: