1930 Notranjska – Orli ali Sokoli

Slika je brez kakršnega koli zapisa na zadnji strani. Rečeno mi je bilo, da so na njej rakovški Sokoli. V paketu s to sliko je bila tudi rakovška hazena za katero sem kasneje ugotovila, da je iz Cerknice in je bila v starih slikah že objavljena.

Bolj ko gledam tele fante, bolj sem prepričana, da niso rakovški. Tudi stavba nikamor na Rakek ne paše. Prav tako ne vem več, ali so Sokoli ali Orli. Med seboj sem primerjala slike enih in drugih pa so vsi enaki, imajo enake hlače, enake majice, le po prepričanju se razlikujejo, slednjega pa ne morem razbrati s fotografije.

Mnogi Slovenci so se konec 19. in v začetku 20. stoletja vključevali v nemške »Turnvereine« zaradi česar so slovenski domoljubi po češkem vzoru ustanovili Sokole, ki so delovali v okviru vseslovenskega narodnega gibanja. Ko pa so prišli pod vpliv liberalcev, so katoliki ustanovili svoje društvo in ga poimenovali Orel. Dr. Janez Evangelist Krek je bil mnenja, da ni potrebno ustanavljati katoliške organizacije, temveč depolitizirati Sokole. Ko mu to ni uspelo, je podprl Orle, vendar ne kot telovadno društvo, ampak kot odsek katoliških izobraževalnih društev, ki so bila praktično po vseh slovenskih farah. Orli so se hitro razširili, saj so se priključili že razvejani organizaciji. Nikoli niso dosegli športnih uspehov Sokolov, ker so bile vaje lažje, k nastopom pa je sodila tudi skupinska molitev. Zaradi svoje katoliške usmerjenosti so bili v Avstro-Ogrski favorizirani pred Sokoli, ki so bili slovansko naravnani. Prva svetovna vojna pa je prinesla preobrat. Država ni bila naklonjena gibanju, ki ni priznavalo pravoslavnih, zato so se Orli leta 1922 reorganizirali v Jugoslovansko zvezo čeprav so bila včlanjena le slovenska in hrvaška društva. Leta 1929 je oblast Orle prepovedala in tekmovanja med njimi in Sokoli je bilo konec. A tudi Sokoli so izgubili nekaj svojega začetnega pozitivnega zagona, saj je v novi državi prevladovala unitaristična politika.

So lepi fantje,

mladi,

natrenirani,

ampak nikogar ne poznam.

Slovarček:

• turnverein: iz turnen (nemško delati gimnastiko, gimnasticirati + verein (klub) – nemško telovadno združenje, ki ga je ustanovil Friederich Ludwig Jahn v berlinu leta 1811
• unitarizem: nasilno izenačevanje razlik, poenotenje zelo različnih kulturnih, gospodarskih in upravno-političnih razmer po posameznih pokrajinah. V Kraljevini Jugoslaviji je predstavljal tudi ustvarjanje novega jugoslovanskega naroda.

Viri:

• Hrausky, Andrej (2009). Golmož na telovadišču. AB. Arhitektov bilten, letnik 39, številka 181/182, str. 50-53. URN:NBN:SI:DOC-HRE9YI1O from http://www.dlib.si
• BELEJ, Tina, 2009, Kulturna društva v Laškem od konca 19. stoletja dalje : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. [Dostopano 16 julij 2018]. Pridobljeno od: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/belej-tina.pdf
• https://www.britannica.com/sports/turnverein

Kraj: neznan, nekje na Notranjskem
Datum: neznan, okoli 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Brane Fatur
Skenirano: 29. 3. 2018
Oblika: fotografija