Skip to content

1949 Marof v Loški dolini – Kamion s hlodi

21. 08. 2018

Prevoz lesa s tovornjaki je bil v prvih povojnih letih najpomembnejša in najučinkovitejša gozdarska mehanizacija. Vse ostalo se je opravilo ročno ali z živino.

V planskem obdobju 1947-1951 je znašala skupna nosilnost tovornjakov od 1.300 do 1.700 ton. Tehnična uporabnost tovornjakov je bila le od 50 do 65 odstotna, ali okoli 1.050 ton uporabne nosilnosti. Leta 1951 so tovornjaki npr. prepeljali 22.171.000 ton/km, kar pomeni v 280 delovnih dneh povprečno okoli 70 km polne vožnje na dan. Pomanjkanje rezervnih delov in gum, pa tudi pomanjkanje mehanikov, in velika iztrošenost tovornjakov je močno zmanjšalo uporabnost in učinkovitost vozil. K zmanjšanju učinkovitosti je nekaj pripomoglo tudi ročno nakladanje lesa.

V poročilu o delovanju gozdarstva v letu 1947 so težave pri prevozu lesa opisane takole (Perko, 2005. Trpeli so naši gozdovi; ARS fond 675, fascikel 98):

V prvi polovici leta je bilo na razpolago mnogo premalo kamionov in še ti so bili pretežno stari amerikanski, močno izrabljeni vozovi, za katere ni bilo mogoče dobiti nadomestnih delov, tako, da so nekateri s sorazmerno lahko popravljivimi okvarami morali stati po več mesecev …

Verjetno gre za kak vojaški kamion, ki so ga priredili za prevoz hlodov in snežniških gozdov do žage na Marofu v Loški dolini.
Zanimivo je, da so hlodi na kamionu povezani s ketno in poreklani z rajklom, kot se je to delalo pri vozovih. Videti tudi ni nobenih ročic, da bi varovale tovor. Da dejansko ni bilo ročic je vidno tudi iz fotografije, ko se tovor oži od spodaj navzgor. Hlodi pa so morali biti vsaj na zadnjem koncu zbiti (povezani) med seboj, ker bi se drugače tovor razsul pri nakladanju, dokler ni bil povezan. Za izvedbo petletke 1947-51 so bile pomembne le količine lesa, manj pažnje so posvetili varnosti. Veliko dela so takrat opravile v gozdovih frontne brigade, žal velika večina ni bila usposobljena za delo v gozdovih.

S konji so verjetno prevlačevali iztovorjene hlode po skladišču in do žage.

Kje so ljudje, šofer, nakladalci, furmani? Zakaj jih ni na fotografiji? Je bil poln kamion namenjen za prikazovanje uspešnega izpolnjevanja petletke?

V ozadju fotografije Podob s cerkvijo.

Fotografija je iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije, dobil sem jo leta 2005 za knjigo Trpeli so naši gozdovi. V fototeki ima naslov Razkladanje lesa na žagi Marof v Loški dolini 16-18. marec 1949.

Slovarček:

  • ketna: veriga
  • rajkelj: tanjše sveže deblo za napenjanje verige, s katero je pritrjen tovor na vozilo

Viri:

  • Perko, 2005. Trpeli so naši gozdovi. Slovenski gozd in gozdarstvo v prvem desetletju po drugi svetovni vojni.

Kraj: Marof, Loška dolina
Datum: 16 – 18. marec 1949
Avtor: Jože Mally
Zbirka: Franc Perko, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Skenirano: 17. 5. 2018
Oblika: kopija fotografije, ki mi jo je izdelal Muzej novejše zgodovine Slovenije. Original je last Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Advertisements
One Comment leave one →
  1. 21. 08. 2018 11:37

    Spomini, trpeli so odrastli otroci ki so morali pomagati očetom v gozdu s hlodi. Milena Truden

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: