1985 Rakek – Cimpr

Včasih smo gradili sami s sosedsko pomočjo. Majstri so bili samouki ali neuki z veliko prakse. Če si imel srečo, si dobil res pravega majstra s papirjem.

Na hiši se dela cimpr in glavni pri cimpru je cimprman, v nekaterih krajih imenovan tudi cimerman.

Beseda cimperman izhaja iz nemške besede Zimmerman – tesar, po nekaterih drugih virih pa lahko tudi iz besede cimraka, kar je enoročna tesarska sekira.

Tesar dela in postavlja lesena ostrešja in še vse druge lesene stvari v gradbeništvu. Nekdaj je delo tesarja prestavljalo izbor lesa, obdelavo, izdelavo različnih lesenih delov in sestavo. Pomemben je bil čas, ko so drevje podirali, po navadi pozimi ali pa med mašama – med veliko mašo (15. avgust) in malo mašo (8. september). Podrto drevje naj bi odležalo vsaj dva meseca. Potem so hlode obtesali in naredili špirovce, ki so jih ponovno pustili odležati en mesec, da se je les še bolj presušil. Za tem so zvezali ostrešje na tleh, in vsak del posebej označili, da je delo na strehi hitreje teklo. Ko je bilo ostrešje postavljeno, na vrh postavili še okrašeno smrečico. Danes je delo veliko lažje in hitrejše, edino smrečica se še vedno postavlja.

Ko so postavljali ta cimpr je bil glavni mojster Pupis z Unca pa se ne pomnim, kako mu je bilo ime, se mi zdi da Franc. Pomagali so pa moj ata, stric in njegov kandidat za zeta. Jaz sem od spodaj gor nadzirala in stric mi je zaklical, naj prinesem zidarske špage. Prav. Ker nisem vedela, kaj je to, sem tekla mamo vprašat:
»A imamo kaj zidarske špage?« 
»To je šnops.«
»Ma, ja!?« 
»Kar šnops nesi, boš videla, da bo prav.«

Pa je bilo res. Prvič v življenju sem slišala ta izraz, pozabila pa ga ne bom nikoli.

Vsaj datum sem napisala …

Slovarček:

• cimpr: ostrešje
• špirovec: škarnik; tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa
• šnopc: domače žganje

Kraj: Rakek
Datum: 1985
Avtor: jst
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 23. 6. 2018
Oblika: fotografija