1300 Rakek – Malta

Na sliki je malta iz 14. stoletja. Vžigalica je za primerjavo velikosti. Več si nisem upala vzeti, ker se je grad že skoraj v celoti podrl. Ne bi želela biti kriva propada zanemarjene kulturne dediščine.

Prvi gradovi niso bili prav nič gosposki. Zgrajeni so bili iz lesa in zemlje, ki so jo kasneje nadomestili s kamni. Imeli so eno sobo z ognjiščem in posteljami ter nekaj skrinjami. Tla so bila hladna. Prekrili so jih s slamo ali preprogami. Kuhinja je bila sajasta, saj so na odprtem ognju pekli meso. Pozimi jim prav res ni bilo lahko. Okna so bila namreč majhna in večinoma brez stekel, ki je bilo v tistih časih drago. V 14. stoletju se je gradnja že izboljšala in površina gradov povečala. Imeli so več sob, ki so bile lepše in toplejše, grajsko kapelo, lepšo kuhinjo in seveda tudi grajsko ječo. »V ječo reveža zapro, najbolj tesno in temno/ in pozabi nanj ječar in graščine gospodar.« je v pesmi Krajcar zapisal Pavel Golia. Pri zidavi so začeli uporabljati apno. Kdaj ga je človek izumil, ni znano. Dokumentirana uporaba sega 7500 let nazaj v Jordanijo. K razvoju so veliko pripomogli Rimljani, ki so iznašli hidravlično apno, imenovano tudi naravni cement. Leta 1756 je oče gradbeništva, angleški gradbenik James Smeaton razvil prvo hidravlično vezivo iz apnenca, ki je vseboval glino. Apno kot gradbeno sredstvo se je uporabljalo vse do dvajsetega stoletja, ko ga je izpodrinil cement.

Ne apna ne cementa ne potrebuješ za gradove v oblakih, o katerih je pisal še France Prešern v pesmi Slovo od mladosti: »…..gradove svítle zida si v oblake,/zelene trate stavi si v pušave,/povsod vesele lučice prižiga/ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga.« Vlada nam pa okrog še rožic nasadi. Kaj čš lepšga!?

Ko smo pri nas zidali, je bil glavni zidarski mojster stric, njegov zet pomočnik, ata pa malavar. Dopoldan je še šlo. Po kosilu pa je začel stric kričati: »Janez, malta je zanič. Pada.« Ata ni rekel nič. Šel je po karjolo z malto, jo peljal dol, prižgal mešalec in ga pustil nekaj časa vrteti. Nato je isto malto peljal nazaj. »Zdaj je dobra?« je vprašal. Stric je poizkusil in dejal, da je sedaj pa v redu. Problem pa ni bil v malti in ata je to vedel, zato je ni popravljal. Stric je bil že malo zmatran, roka ga je bolela in malta mu je padala, ker je premalo močno vrgel.

V 14. in 15. stoletju so v Pragi gradili Karlov most. Po legendi naj bi malti primešali jajca, da “bo bolje držalo”. V ta namen so morali prebivalci dežele v glavno mesto pošiljati čimveč jajc. Ker pa je to krhek material, jih ni prav veliko prišlo do cilja. Nekateri ljudje niso vedeli, v kakšen namen darujejo jajca in tako so iz neke vasi zraven priložili še sir, v drugi vasi pa so jajca skuhali in taka poslali v Prago.

Slovarček:

• hidravlično apno: Surovina za pridobivanje hidravličnega apna je ne povsem čist apnenec s primesmi gline. Postopek žganja je podoben kot pri žganju čistega apnenca, le da se v njem sproži tvorba hidravličnih sestavin in nad 1000 ºC reakcija z glinenimi primesmi. Te sprožijo pri strjevanju apna kemično reakcijo in njegovo kristalizacijo brez prisotnosti ogljikovega dioksida iz zraka, kar pomeni, da je za strjevanje apna dovolj le prisotnost vode. To je tudi temeljna razlika v primerjavi z nehidravličnim apnom.

Viri:

• https://www.mineral-revija.si/1995/Naravno-hidravlicno-apno-trajnostno-mineralno-vezivo-s-tradicijo?cctest&

Kraj: Rakek
Datum: 14. stoletje
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Fotografirano: 5. 10. 2020
Oblika: fotografija