1958 Radlje ob Dravi – Družina Kefer
Kefrovi so bili sorodniki Ivane Puntar. Glede na neznano okolje je gospa Kefer pozirala fotografu v domačem kraju. Z njo so njeni otroci, v vozičku sta očitno dvojčka.
Na izpitu je profesor rekel študentu, naj mu pove kaj o črvu, in ker ni vedel ničesar je dejal, da je črv žival, ki jo včasih pohodi konj ter začel govoriti o konju. Ker ničesar ne vem o družini Kefer, bom povedala kaj o vozičku, ki je zelo zanimiv.
Prvi otroški voziček je izdelal oblikovalec vrtov leta 1733 v Angliji po naročilu vojvode Devonshirskega. Napravil je košaro v obliki lupine, in ker je bila namenjena bogatim, je bila bogato okrašena. Potiskali pa je niso služabniki, temveč jo je vlekla koza ali manjši poni. Kmalu so košare na kolesih postale zelo popularne in celo kraljica Viktorija je naročila tri za svoje otroke. Kasneje so jih izdelovali iz lesa in vrbovih šib, vseeno pa so bili zelo dragi in privoščilo si jih je lahko le plemstvo. K sreči pa je šel razvoj naprej in že leta 1920 so bili otroški vozički zaradi množične proizvodnje dostopni tudi nižjim slojem. Niso jih več vlekle živali, potiskal jih je odrasel človek. Izboljšali so tudi podvozje, ki je bilo prvotno leseno in togo in ni omogočalo gibljivosti koles, ki jo poznamo danes.
Med obema vojnama se je proizvodnja vozičkov zmanjšala, Hitlerjeva Nemčija pa je leta 1943 prepovedala raznolikost vozičkov in sprejela predpis o proizvodnji standardnih otroških vozičkov. Po vojni so bili uporaben pripomoček za begunce, ki so v njem prevažali svoje premoženje. V petdesetih letih dvajsetega stoletja je postala priljubljena aerodinamična oblika, podobna tedanjim velikim ameriškim avtomobilom (glej sliko). Vse večja razširjenost avtomobilov pa je spodbudila oblikovalce k izdelavi bolj praktičnih in zložljivih otroških vozičkov. V zadnjih desetletjih so postali množični, dizajnerski izdelek različnih izvedb. Številni modeli so izdelani kot statusni simbol z ustrezno ceno.
Najbolj me jezi mamica, ki pelje na sprehod otroka in bulji v pametni telefon. Mater, mat pogovarjaj se z otrokom!
Moji dve vnukinji pa sta najbolj uživali, ko sta se peljali v navadni, leseni, sto let stari koreti.

Viri:
Kraj: Radlje ob Dravi
Datum: 1958
Avtor: J. Vernik, Radlje ob Dravi
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija
Tudi pri nas smo se vozili v takšnem vozičku. Ata ga je izdelal sam, in je bil zelo podoben temu. Pobarvan je bil s svetlo zeleno oljnato barvo, ki je najverjetneje ostala od kuhinjske kredence.
Naš voziček je bil pa krem bel, tudi vsklajen z našo kuhinjsko kredenco.
Simpatičen prispevek me je spomnil ne tako davnih časov, ko ni bilo toliko niti denarja niti potrošnih dobrin, da bi ustregli naraščajočim potrebam in željam, pa je bilo treba biti tudi iznajdljiv. Tako je izšel oglas:
“Zamenjam enkrat rabljen šotor za otroški voziček. Ponudbe pod…”