1963 Kraljevica – Zdravstvena kolonija 3

Tudi po tretjem razredu sem šel v kolonijo. Tokrat so me poslali v Kraljevico, ki je bila neprimerno večja od Šiljevice. V skupini sem bil skupaj z Markom Drenikom, ki je bil potem dolga leta moj najboljši prijatelj, Brankom Lunka iz Žerovnice in Bojanom Ivančičem z Rakeka.

V sobi je bil še Kunčov Lojz (Mele), ki pa je bil v drugi skupini. Tam sem spoznal več otrok iz naših krajev: Bajcov Karli, Klopčarjeva Barbara …

Spomnim se, da sem pri Lojzu prvič videl papirnate robčke. Prinesli so jih sorodniki, ki so prišli na obisk iz Amerike. To se mi je zdelo neznansko imenitno. Očitno sem jih tako tudi gledal, saj mi je Lojz enega podaril. Tega robčka seveda nisem uporabil, dolga leta sem ga hranil med svojimi zakladi.

V zvezi s hrano v koloniji se ne spomnim veliko. V spominu mi je ostal kompot, ki smo ga dobili po kosilu. Česa tako dobrega še nisem jedel, čeprav danes razmišljam, da je bil verjetno precej razredčen. Še danes sem velik ljubitelj kompotov.

Po tretjem razredu smo bili nabriti in zdelo se nam je, da smo že veliki. Doma nam po kosilu že dolgo ni bilo treba več spati, v koloniji pa je bilo to eno od pravil, o katerem se ni moglo ne pogovarjati ne pogajati. To mi je bilo čisto odveč in prepričan sem bil, da jaz pa sredi dneva ne potrebujem spanja niti, da ne bom mogel zaspati. Vsi smo morali na postelje in mirovati. Spomnim se, kako prijetno je bilo, ko sem ležal in so postajali zvoki valov, vetra, galebov in ljudi vedno bolj oddaljeni. Prav vsak dan sem zaspal.

Dopoldneve smo bili s tovarišico, danes se najbrž reče “vzgojiteljica”, na plaži. Vse polno iger smo poznali in se igrali med sabo. V vodi smo nabirali kamenčke, če si imel srečo, si našel celo hišico kakšnega polžka, ki smo ga za spomin potem odnesli domov.

Tovarišica je skrbela, da nas sonce ni preveč ožgalo. Sem in tja je moral biti kdo na plaži kar v srajčki, ker ga je sonce že preveč močno prijelo. Tovarišica nas je mazala z emulzijo jedilnega olja in vode. Četrt steklenice so v kuhinji napolnili z oljem, tovarišica pa jo je skoraj do vrha dopolnila z vodo. Pred vsakim mazanjem je steklenico stresala, da se je olje pomešalo z vodo.

Zvečer, po večerji, je bila težko pričakovana igra “dame in gospodje”. Fantje in punce smo se postavili nasproti v dve vrsti. Potem so fantje eden po eden hodili na drugo stran in se priklonili izbrani punci. Punca se je priklonila v odgovor in s tem potrdila izbiro, lahko pa se je priklonila stran od fanta. Pari, ki so se našli, so naredili kolono, se prijeli za roko in jo dvignili. Naredili so nekakšen tunel, skozi katerega so tekli tisti, ki niso bili v paru.

Spomnim se razburjenja, ko sem stal v vrsti, ki se je krajšala. Kmalu bom na vrsti.  Naj grem k tisti? Me bo zavrnila? Pa še vsi bodo vedeli, da mi je všeč.

Kraj: Kraljevica
Datum: 1963
Avtor: M. Bajgorić, Kraljevica
Zbirka: Miloš Toni
Skenirano: 11. 7. 2023
Oblika: fotografija