1979 Rakek – Meh za smeh

Na sliki je prva stran Pavlihovega Meha za smeh, posebne izdaje Časopisnega podjetja Pavliha. Začel je izhajati leta 1979. Enkrat na mesec ga je v trafike prineslo še v osemdesetih letih. Doma imam še eno številko tega mesečnika iz leta 1990. Sklepam, da je prenehal izhajati tedaj, ko ni bilo več Časopisnega podjetja Pavliha.

Legenda humorističnega tiska v tedanji Jugoslaviji je bil Pavliha. Izhajati je začel leta 1945. Leta 1954 so izdali prvo Pavlihovo pratiko. Zadnja številka je izšla leta 1991. Od leta 1979 pa so izdajali tudi mesečnik Meh za smeh. Šale v njem so bile tematske: vici o Gorenjcih, vici o Štajercih, Radio Erevan, zdravniški vici itd. Cela številka je bila posvečena določeni kategoriji. Objavljene so bile »Pustolovščine dobrega vojaka Švejka« z izvirnimi ilustracijami Josefa Lade. Zanimiva je bila rubrika »Kaj so pisali pred petdesetimi leti«. Zanimiva zato, ker še ni bilo spleta in publikacij v digitalni knjižnici. Širša javnost ni imela dostopa do starih časopisov. To je bilo rezervirano za posameznike, ki so imeli na podstrešjih cel arhiv starih časopisov in revij. Npr. pri nas doma. Pri stari mami jih je bilo ogromno. Na podstrešje se je šlo po lestvi. Ker sem vedno rada brala, sem kar naprej silila na izbo (tako smo rekli podstrešju). Stara mama, ki me je pazila, se je bala, da bom padla z lestve. Da bi me odvrnila od plezanja na izbo, je rekla, da tam visi krvavo stegno. Ne le vice, objavljali so tudi humoreske priznanih domačih (Žarko Petan, Evgen Jurič) in tujih avtorjev (Jerzy Lec) in anekdote.

V mesečniku je bila tudi slika ali dve revnih deklet, ki niti za obleko niso imele. V začetku so bile črno-bele, kasneje tudi že v barvah.

Obstajala je tudi značka. V levem kotu je lik Pavlihe, ki ima nad sabo napis »Pavlihov«, na desni strani je napis »Meh za smeh«. Našla sem jo na Bolhi.

V šoli so nas učili, da misliti pomeni nič vedeti. Mislila sem, koliko zanimivega bom našla na spletu o tej reviji. Pa nisem nič. Naj bo ta prispevek izvleček revije, ki je bila polna vicev. Tukaj jih je nekaj izmed njih.

Mladi župnik je bil tako nervozen pred svojo prvo mašo, da ni mogel spregovoriti niti besede. Vpraša škofa, kaj mu je storiti, le-ta pa mu pove, naj naslednjič spije kozarec vode v katerega naj kane dve kapljici vodke. Takoj se bo počutil bolj sproščenega. Potem se je župnik počutil tako dobro, da ga ni moglo nič vznemiriti.

Po končani maši najde škofovo sporočilo:

Spoštovani župnik,

naslednjič dajte dve kapljici vodke v vodo in ne obratno. Zraven tega je tu še nekaj napotkov, da se ne bodo ponovno pripetili izpadi:

– ni potrebno dajati koščkov limone na rob keliha,

– ne naslanjajte se več na kip device Marije, ne objemajte je in je ne poljubljajte,

– obstaja 10 zapovedi in ne 12,

– obstaja 12 apostolov in ne 7 in niti eden od njih ni palček,

– Jezusa in njegove učence ne nazivamo J. K. & Co.,

– David je premagal Goljata s fračo in kamnom, ni ga premlatil in mu razlil možganov,

– Žida ne imenujemo kurbin sin,

– papeža ne smemo imenovati El padrino,

– Bin Laden nima nobene zveze z Jezusovo smrtjo,

– hostija ni prigrizek k vinu,

– grešniki gredo v pekel in ne v p. m.,

– tisti v vogalu zraven zbora, katerega ste imenovali transvestit v obleki, sem bil jaz.

Draga tašča!
Ne me prosim učit, kako naj vzgajam svoje otroke…
Živim z enim od vaših otrok in lahko mi verjamete, da nikakor nisem zadovoljen z vašim rezultatom.

Spoštovani gospod župnik,

jaz sem Vaš faran, Polde. Pišem Vam, ker me je minuli konec tedna doletela poplava. Kot veste, hodim redno vsak teden k maši in ni nedelje, ko ne bi prispeval kak evro v Vašo skrinjico. Vedno ste dejali, da na nas verujoče pazi Bog. Nikoli ni bilo razloga, da Vam ne bi verjel. Zato mi ni bilo nikoli težko prispevati kaj za cerkev, v denarju, lesu ali delu. Tako sem moral pač vsak darujoči dar privarčevati drugje. Ko sem sklepal zavarovanje za kmetijo, sem sklenil le osnovno zavarovanje, ki ni vključevalo poplave, potresa, padca meteorja na hišo ipd., ker sem  vedel, da me pazi Bog. Poslušal sem Vaš nauk, da vse, kar se zgodi, je božja volja. Vedel sem, kar ste povedali, da je Bog prijazen in dober z nami, torej živel sem v veri in prepričanju, da sem v dobrih rokah, zato sem vsako nedeljo pri maši tudi kaj prispeval …

Sedaj pa se je zgodilo, celo kmetijo je poplavilo, vse je bilo pod vodo. Včeraj sem šel na zavarovalnico, da bi prijavil škodo, pa so mi dejali, da to kar se mi je zgodilo, je razlog višje sile, ki pa jo zavarovalnica ne krije. Kaj je to višja sila, sem vprašal, pa mi niso imeli časa razložiti. Po razmisleku sem ugotovil: VIŠJA SILA JE BOG!!! Seveda, saj vse, kar se zgodi na tem svetu, je božja volja, to ste nam Vi zaupali. Zato se obračam na Vas, da mi povrnete škodo, ki mi jo je naredil Bog. V kolikor mi škode ne boste povrnili, bom prisiljen tožiti Vas, oziroma škofijo ali pa papeža, ki zastopa Boga na zemlji, kot ste nam Vi povedali.

Prosim Vas, da mojo zahtevo o povračilu škode, ki jo je naredil Bog, katerega zastopate, rešite v roku 15 dni, sicer bom prisiljen poseči po omenjeni sodni poti.

Hvaljen Jezus,
Vaš veren faran Polde

P. S.
Takoj, ko bo rešena moja prošnja, Vam pošljem zaklanega pujseka (nemastnega, takega okrog 90 kg, kot ga imate radi).

PEKEL DA ALI NE?

Tekst, ki sledi, je najbrž zelo aktualno vprašanje in je bilo zastavljeno na Univerzi v Washingtonu med poukom kemije. Odgovor študenta je bil tako “globok”, da ga je profesor podelil s kolegi preko interneta, da bi lahko tudi mi uživali v njem.

Glavno vprašanje bilo: Je pekel eksotermičen (oddaja toploto) ali endotermičen (sprejema toploto)? Večina študentov je dokazovala svoja prepričanja z uporabo Boyle-jevega zakona (plin se ohlaja, ko se širi in segreva, kadar se krči) in izpeljank iz tega zakona.

Eden od študentov pa je napisal naslednje:

Najprej moramo vedeti, kako se masa pekla spreminja s časom. Zato moramo vedeti za število s katerim duše prihajajo v pekel in število, ko odhajajo. Mislim, da lahko mirno predvidevamo, da ko enkrat duša pride v pekel, ne bo odšla. Zatorej duše ne odhajajo. Ali pa, koliko duš prihaja v pekel, lahko vidimo skozi različne religije, ki obstajajo na svetu. Večina teh religij trdi, da če nisi član njihove vere, potem boš odšel v pekel. Ker je tukaj več kot le ena religija, posamezniki pa pripadajo različnim od njih, lahko predvidevamo, da vse duše odidejo v pekel. Z razmerjem med rojstvom in smrtjo bi lahko pričakovali, da se bo število duš v peklu povečevalo premo sorazmerno. Sedaj poglejmo razmerje sprememb prostornine pekla, saj Boylov zakon trdi, da če morata ostati temperatura in pritisk v Peklu enaka, se mora povečati prostornina premo sorazmerno številu duš, ki  mu jih dodamo. In tukaj imamo sedaj dve možnosti:

1. Če se pekel širi počasneje, kot je število vstopajocih duš vanj, potem se bosta temperatura in pritisk v njem povečevala, dokler ne bo začel puščati.
2. Če pa se pekel širi hitreje, kot se povečuje število duš v njem, bosta temperatura in pritisk padala, dokler pekel v celoti ne zamrzne.

In kaj je prav?

Če sprejmemo domnevo, ki mi jo je dala Tereza med mojim osvajanjem, da: “bo hladen dan v peklu, preden bom šla v posteljo s tabo” in če upoštevamo dejstvo, da sem z njo spal prejšnjo noč, potem je zgornja možnost pod 2. bolj resnična in zato sem prepričan, da je pekel eksotermicen (oddaja toploto) in je že zamrznjen. Krona te teorije je zaključek: odkar je pekel zamrznjen, ne sprejema več duš in je zatorej ugasnil in ostala so le nebesa, kar dokazuje obstoj  božanskega bitja, ko je Tereza prejsnjo noč kričala:” O, moj Bog”.

Študent je prejel čisto oceno »10«.

Slovarček:

• Josef Lada: (1887 – 1957), češki slikar, ilustrator in oblikovalec. Znan je predvsem po ilustracijah Dobrega vojaka Švejka. Ustvarjal pa je tudi slike krajin in oblikoval kostume za gledališče in televizijo.

Viri:

• https://sl.wikipedia.org/wiki/Josef_Lada
• https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TK5O0HAJ/3af23536-40a6-41aa-a29d-c3a2390b50de/PDF

Kraj: Ljubljana, Rakek
Datum: 1979
Avtor: ČP Pavliha
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 13. 1. 2024
Oblika: datoteka