1935 Prezid – Vas ob limesu
Prva vas onkraj plota med Slovenijo in Hrvaško je Prezid. Tukajšnja meja naj bi bila nekoč pozidana in od tod tudi ime »Prezid«. Je staro mesto z mnogimi zgodovinskimi ostanki, med katerimi je rimski obrambni zid – Liburijski Limes, ki se morda razteza prav do slovenskega Nanosa. Na področju, ki se imenuje Vražji vrtec, so našli številne ostanke keramike za katere so slovenski znanstveniku ugotovili, da datirajo med leti 900 in 400 pred našim štetjem. Da je res vražji nam pove tudi podatek, da so leta 1942 na tem mestu Italijani ustrelili 40 domačinov iz Babnega Polja.
V okolici kraja so našli tudi ostanke japodske keramike in ostanke starodavnega vodovoda, kar se vklaplja v zgodovino in vedenje o Rimljanih, ohranjene pa so še stare lesene hiše kot avtohtoni primerki gradnje v Gorskem Kotorju.
V tridesetih letih 19. stoletja je Anton Velosta iz Ljubljane tu zgradil prvo žago, ki je leta 1840 prešla v last Aleksandra Vilharja in njegovega sina Ščitomirja, ki je bil tudi eden od ustanoviteljev in predsednik prostovoljnega gasilskega društva, ustanovljenega leta 1886.
V starih župnijskih knjigah iz 18. stoletja je zaslediti podatek, da se je Prezid nekdaj imenoval Babno Polje (Altenbabenfeld), današnje Babno Polje pa Loško Polje (Campo Laasensis oziroma Neubabenfeld), Področje današnjega Prezida naj bi bilo v veliki meri poseljeno že v 15. stoletju, Babno Polje pa že leta 1403, a so ga 1528. leta požgali Turki. Je bil nekaj časa mir pred njimi, sedaj so pa usekali z osladnimi nadaljevankami in poceni poletnimi aranžmaji.
V okolici kraja je urejena steza s šestimi pozitivnimi energetskimi točkami.
Južno od Prezida izvira Trbuhovica, ki večkrat ponikne in konča kot Ljubljanica – reka sedmih imen (Trbuhovica, Obrh, Stržen, Rak, ki se v Planinski jami združi s Pivko in priteče na plan kot Unica, Ljubljanica).
Tudi z razglednico kraja je mogoče voščiti praznike. Drugačnih najbrž ni bilo na pretek. Iz Prezida jo je Franjo/Franja poslal/a v gostilno na Vrhniki.Slovarček:
- Vražji vrtec: Vražji vrtec je hrib nad Babnim Poljem, ki je sosed Prezida. Na njem naj bi bil zakopan zaklad, ki ga je mogoče izkopati le ponoči. Takrat pa na njem stražijo hudiči in se zabavajo s čarovnicami, ki imajo tu vmesno postajo preden odletijo na Slivnico ali Klek.
Viri:
- https://hr.wikipedia.org/wiki/Prezid
- http://www.cabar.hr/mjesni-odbori/prezid/
- Dragotin (11.07.1860). Iz Loža v Čubar. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 18, številka 28. URN:NBN:SI:DOC-MHQCKFHG from http://www.dlib.si
Kraj: Prezid
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 13. 11. 2012
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Od 1955 do 1962 sem delal na Elektro Notranjska. Polovico tega časa je bil Prezid naš odjemalec, napajan iz Loške dolin, pozneje pa so Hrvatje do njega potegnili svoj daljnovod in našega odrezali. Takratni občevalni jezik je bil slovensko narečje, tudi gospodarsko zaledje Prezida je bila Loška dolina in naprej Cerknica. Zveza s Slovenijo: redni avtobus Ljubljana – Prezid. O Turkih: veliko lažje smo spoznali nevarnost, ko so prihajali s sabljami, kot pa sedaj, ko jim podlegamo na mehkejše, a dolgoročno učinkovitejše načine.
Lubi Prezidanci,
Ku je Bugoc ustvarjal Svet je jemeu poune raki talentov, ki jih je truseu na vse štiri strani sveta. Zgadiu se je, da je preveč talentov pau v ano vičjo dalino. Nastau je hud veter, dalino je spremeniu v spadubno živlensko oklje, i nastali so: Zgurne kuanc, Spudnje kuanc, Kamonje, Muake, Zbitke i Vulca. Puale pa še Kuzje vrh i pad njim pa Trbuhaveca s katero imamo stik s celim svetom pa še Kranjci z Runcom vred.
Tu je Prized.
Vasica,ki je imejua dosti vaščanov. Med sabo so si pomagali, spoštovali pa tudi kregali in se paštjenu stjeple. Dnevi so tjekli noralnu naprej, ku vse pasod.
V šizdesetih lejtih prejšnjega stoletja je veliko mladine adšuo s trebuhom za kruhom v širni svet iskat srečo, študirat al pa iskat kruh z mehkejšo skurjo kruha.
Malu se jih je vrniuo nazaj.
Tisti ku so se vrnile al so pa astale dama so sprejeli navade i gavarico prišlekov, ki so zapounele vrzel i praznino v Prezidu.
Ohranjajte materinske jezok, kulturo i ponos domačega praga, zatku samu taku ohranote svojo identiteto i obstoj.
Astanite zdravi
Tune Ubrižav