1957 Cerknica – Pred Brestom

Brestov obrat v Cerknici, kjer so se pred objektiv neznanega fotografa postavile tri delavke, dve v hlačah, ena pa v krilu. Verjetno je bilo spomladi 1957, ko drevje še ni ozelenelo.

Tilka Martinčič, Lovretova iz Dolenje vasi, rojena 1. 4. 1936, se je na Brestu zaposlila po koncu osnovne šole in tam ostala do leta 1963. Takrat se je z dveinpolletnim sinom Karlom z ladjo, pot je trajala skoraj mesec dni, odpravila za svojim fantom Karlom Burjanom, po rodu iz Hrvaške, v Avstralijo in se tam poročila. V Avstraliji se jima je leta 1967 rodil še drugi sin Frenk. Čeprav je v Avstraliji preživele kar 53 let, se ni mogla sprijazniti s tujino, ves čas jo je dajalo domotožje. Svoj rojstni kraj je obiskala dvakrat, leta 1973 in 1995. Leta 1999 pa sta jo za mesec dni v Avstraliji obiskali sestri Marija in Pepca. Strogi avstralski cariniki so jima na letališču “zaplenili” domačo salamo, namenjeno Tilki, tako, da ni mogla preizkusiti domače notranjske dobrote. Za uteho ji je ostala le orehova potica.

Leta 1969 je v pismu sestri Mariji zapisala: »Vem, da imamo vsaka svojo familijo in skrbi, ali morate pomisliti, da je to taka daljina, da mi ni mogoče priti v dotik z Vami. Edino kar mi je, so pisma in slike v katere se tako globoko uživim.« In nadaljuje:» …čeprav je minilo 6 let odkar sem pustila svojo rojstno hišo, svoje sestre in očeta, na vse sem bila tako navezana, da sem mislila, da se ne da nikjer živeti brez svojih. Imam občutek, da bi napisala to moje obujanje spominov na dom, pa menda je vse drugače, a jaz imam še zmirom tisti občutek, kot tisti dan, ko sem bila še med Vami.«

Družina Burjan se je selila kar enajstkrat, včasih le par kilometrov daleč, enkrat pa z vlakom iz vzhodne Avstralije, iz Sydneyja na okoli 4.000 km oddaljeni Perth na zahodu.

Tako je v pismu marca 1989 spet napisala: »Pri nas ponavadi, v novem domu smo se privadili, ker nismo občutili velike spremembe, ko smo samo 4 km od prejšnje hiše.«

Pa s selitvijo v vedno nove in nove hišo le ni bilo tako preprosto, da bi kaj zaslužil, je Tilkin mož kupoval zapuščene hiše, ki jih je bilo potrebno najprej očistiti in prenoviti, da so bile primerne za vselitev, tako se Tilki dela ni nikoli zmanjkalo. Z velikim veseljem je obdelovala tudi vrt, kadar ga je bilo kaj okoli hiše, gojila je tudi račke.

Vez z domačimi kraji je gojila tudi s stalnim pošiljanjem večjih ali manjših paketov sestram, nečakinjam in nečakom.

Po razpadu Jugoslavije je Tilkin mož Karlo ves čas sanjal o Hrvaški, odšel nekajkrat tja na obisk in se leta 1995 odselil v Zagreb. V Avstralijo se je vračal le, da je spet in spet prodal hišo, vsakokrat nato kupil kaj manjšega, preostanek denarja pa obdržal zase, tako da je na koncu Tilki ostalo le še manjše stanovanje v bloku.
15. decembra 2016 je Tilka daleč od svojega rojstnega kraja končala svojo življenjsko pot.

Ob tovarniških prostorih so sodi, verjetno kakšne barve ali laki, poleg pa so delavke in delavci parkirali svoja kolesa. To je bil čas, ko se je hodilo na delo peš ali s kolesom. Tilka Martinčič je iz Dolenje vasi do Cerknice kar pešačila.

Viri:

• Marija Perko

Kraj: Cerknica
Datum: 1957
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Perko
Skenirano: 21. 11. 2018
Oblika: fotografija