1933 Gorenje Otave – Nastopajoči v igri Razvalina življenja
Gledališka skupina Društva kmečkih fantov in deklet Gorenje Otave, iz leta 1933.
Na sredini sedita učitelj Metod Mervič in njegova žena Pavlina. Prva v stoječi vrsti je Marija Repar oziroma Katernova Mima, zadnji v tej vrsti pa je eden od Srnelovih fantov – Kovačič Jože ali Janez.
Drugih na fotografiji sedanja generacija ni prepoznala.
Za dvig kulturnega dogajanja v vasi je bilo zelo pomembno delovanje Društva kmečkih fantov in deklet, ki so velikokrat uprizorili kakšno igro ali organizirali druge kulturne prireditve. Odkrivala se je bogata zakladnica sposobnosti za kulturno delovanje kmečke mladine.
Ta neizčrpni vir sposobnosti kmečkih fantov in deklet, ki so si po trdem fizičnem delu na kmetiji širili obzorje, se je izražal tudi na oderskih deskah.
Pri uprizarjanju iger pa je pomembno vlogo odigral učitelj, ki je bil za tovrstne dogodke vedno pripravljen žrtvovati svoj prosti čas. Na Notranjskem je bila odigrana prva igra na Blokah, leta 1932.
Zelo aktivno na podeželju je bilo tudi Društvo kmečkih fantov in deklet Gorenje Otave. Ustanovil ga je učitelj Metod Mervič, ki ga je tudi vodil. Kot učitelj je poučeval tako otroke kot mladino. Na podeželju je bil učitelj glavni vzpodbujevalec kulturnega in družabnega življenja. Ni le poučeval, ampak je skrbel tudi za organizacijo kulturnega življenja ter za vzgojo in izobraževanje vseh vaščanov.
Prvi njihov nastop v javnosti je bil v nedeljo, 2. julija 1933 s predstavo gledališke igre Razvalina življenja.
Prepoznana je le Marija Repar oziroma Katernova Mima, ki stoji prva v zgornji vrsti.
Sedita učitelj Metod Mervič in njegova žena Pavlina.
Na fotografiji je zadnji v zgornji vrsti morda Srnelov Janez ali Jože oziroma Kovačič Janez ali Jože.
Viri:
- Kristina Štritof
- Lilijana Štritof
Kraj: Gorenje Otave
Datum: 1933
Avtor: Foto “Mara”, Dolenji Logatec
Zbirka: Kristina Štritof, Lilijana Štritof
Skenirano: 6. 4. 2019
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Privlačen opis kulturnih prizadevanj pred vojno v naših krajih. Ob vsem težkem življenju so ljudje radi soustvarjali kulturna dela.
Finžgarjevo ljudsko igro Razvalina Življenja smo v petdesetih letih igrali tudi v KUD Rakek, spominjam se, da sem igral soseda Ferjana. Gre za pogosto tragično življenje takratnih kmečkih družin na Slovenskem, ko je bila poroka ukazana zaradi premoženjskih želja staršev, ki pa je vodila v nesrečen zakon in zaradi alkohola uničeno družino. Finžgar, župnik v raznih krajih Slovenije, se je s tem gotovo pogosto srečeval. Igra je pretresljiva, igrajo jo še danes, pred leti jo je posnela tudi RTV Slovenija.
Fran Saleški Finžgar (1871 – 1962) pa je med Slovenci najbolj znan kot avtor romana Pod svobodnim soncem (napisal 1906 – 1907), v katerem je poveličal borbo Slovenov (tako jih je imenoval) za boljši položaj v Vzhodnorimskem cesarstvu za časa cesarja Justinijana. Glavna junaka v romanu sta Iztok in Irena, in ker je bil ta roman po vojni zelo bran, je mnogo otrok tedaj dobilo katero od teh imen.