1930 Rakek – Pralni prašek

Pa kaj še. Ta vrečka iz blaga je pri hiši že od kar pomnim. Mama jo je imela za fižol, ker je blago gosto tkano, šivi pa so dvojni. Ga ni molja, ki bi se prebil, če ni bil že prej v fižolu. V osemdesetih letih so v vrečkah iz blaga prodajali praške znamke Ava, Faks helizim in še enega, katerega vrečka je bila potiskana z zelenimi jabolki in prav tako je dišal prašek, imena se pa ne spominjam. Tudi v tistih smo hranili fižol. Mišljene pa so bile za kuhinjske krpe in nekaj jih je res še vedno pri hiši.

Ko sem odnesla vrečko na fotografiranje, pa me je Miloš opozoril, da v njej ni bil prašek, temveč masa za švasanje (varjenje). Včasih bi bilo dobro, če bi prebrala tudi kaj drugega in ne le tisto, kar mi paše. Vrečka je ostala pri hiši po atovi teti. Njen mož je bil železniški čuvaj in vrečka je prišla z železnice. Na njej v treh jezikih piše »masa za varjenje Thermit«.

Na švasanje se spoznam le toliko, kot sem pri tem opravilu opazovala bratranca in mu šivala hlače, zluknjane od vsenaokrog frlečih isker. Povem zato, ker ne vem, če bom znala razumljivo razložiti postopek varjenja, ki ga je leta 1895 patentiral prof. Hans Goldscmidt. Proces je imenoval Thermit® – termitna ali alutermična reakcija. Pri tej reakciji kovinski aluminij oksidira z oksidom druge kovine, po navadi z železovim. Reakcija povzroči nastanek velike toplote, tudi do 2400 °C. Pri taki vročini sta železo in aluminijev oksid v tekoči obliki. Ker ima železo večjo gostoto, se potopi navzdol in je zaščiteno pred oksidacijo (rjo) s tekočim aluminijevim oksidom. Termitna reakcija se uporablja za varjenje koncev tračnic in v ladjedelništvu. Termit je primeren tudi za rušenje zgradb z jekleno konstrukcijo. V vojski ga uporabljajo za dele granat ali zažigalnih bomb. Prvi tirni zvari s Termitom so bili izdelani za tramvaje v Essnu.

Tu pa so zaslutile večji zaslužek tudi zavarovalnice in hitro pristavile svoj lonček: »Ognjeno tekoč termit, ki se vlije na klado železa, raztopi železo kakor vrela voda sneg. Pred tatovi in ognjem varne blagajnice se ne protivijo več, oklopne plošče dobe luknje.« In zato obveščajo: »Cesarsko kraljeva privatna občna zavarovalnica Assicurazioni generali v Trstu (glavna agencija v Ljubljani, Gradišče številka 4), ki zavaruje proti tatinskemu vlomu, izjavlja, da jamči brez povišanja premije tudi za škode povzročene po ‘thermit’-u.«

Iz dobrega bombaža je narejena.

Slovarček:

• švasanje: varjenje

Viri:

• Zavarovalne vesti; Slovenski narod (07. 09. 1900), letnik 33, številka 206, stran 5; URN:NBN:SI:DOC-EB62FO1S from http://www.dlib.si
• https://de.wikipedia.org/wiki/Thermit

Kraj: Rakek
Datum: 1930
Avtor fotografije: Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Fotografirano: 18. 3. 2019
Oblika: fotografija